DISPEPSIJA

Datum objave: 01.02.2016

Dispepsija je definirana kot kronična ali ponavljajoča (žgoča) bolečina oz. nelagodje, ki se pojavlja v predelu nad popkom ali okoli njega. Kot neugodje smatramo naslednjo skupino simptomov: zgodnja sitost, napihnjenost, občutek polnosti v zgornjem delu trebuha po zaužitem obroku, slabost, spahovanje.
Prevladujoč občutek bolečine v zgornjem delu trebuha nam pomaga ločiti dispepsijo od gastroezofagalnega refluksa (zgage), za katerega je značilen pekoč občutek za prsnico.
Obisk zdravnika je potreben, če smo v preteklosti že imeli razjedo na želodcu, imamo v družini raka prebavnega trakta ali če so prisotni simptomi, kot so hujšanje, anemija, težko požiranje, dolgotrajno bruhanje, krvavitev iz prebavne cevi, ki se kaže kot črno blato.

Vzrok za dispepsijo so lahko organske težave (razjeda na želodcu, vnetje stene želodca - gastritis, bolezni žolča). Kadar z diagnostičnimi preiskavami ne moremo določiti vzroka bolezni, govorimo o funkcionalni dispepsiji.
Velik vpliv na razvoj dispepsije imajo tudi:
- geni,
- družinsko okolje (otroci se naučijo reagirati na dražljaje iz okolja enako kot starši),
- psihosocialni dejavniki (stres, depresija),
- povečano gibanje prebavne cevi (povzroči lahko bruhanje, bolečine v trebuhu, tudi drisko ali zaprtje),
- nižji prag bolečine,
- vnetje v sluznici prebavne cevi, ki je največkrat povezano z akutno okužbo,
- spremenjena črevesna flora,
- zunanji dražljaji, čustva in misli lahko vplivajo na delovanje prebavnega trakta. Tudi v obratni smeri lahko dražljaji iz stene prebavil vplivajo na počutje in prag bolečine.

Prvi korak pri zdravljenju dispepsije je sprememba načina življenja s čim manj stresa in več fizične aktivnosti. Priporoča se tudi sprememba prehranjevalnih navad. Bolniki naj jedo manjše obroke večkrat na dan. Izogibajo naj se hrani, ki jim povzroča težave.
Tudi nekatera zdravila lahko vplivajo na poslabšanje simptomov dispepsije. Večja previdnost je potrebna pri jemanju acetilsalicilne kisline in drugih nesteroidnih antirevmatikov (ketoprofen, naproksen, diklofenak in ibuprofen).

Prisotnost bakterije Helicobacter pylori v želodcu lahko poslabša simptome dispepsije. Pri bolnikih, ki imajo prisotno bakterijo, je potrebno najprej pozdraviti okužbo z uporabo antibiotikov. Antibiotični terapiji se lahko dodajo tudi zdravila, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline.
Bolnikom, ki nimajo prisotne bakterije, se običajno svetuje samo 4 do 8 tedensko zdravljenje z zdravili, ki zmanjšajo izločanje želodčne kisline.
Zdravila, ki zmanjšujejo nastajanje želodčne kisline, delimo na:
- H2 zaviralce: ranitidin
- zaviralce protonske črpalke: omeprazol, esomeprazol, pantoprazol, lanzoprazol.

V primerih, kjer zdravljenje z zaviralci izločanja kisline ni uspešno, se priporoča zdravljenje s tricikličnimi antidepresivi, ki poleg antidepresivnega delovanja zvišujejo tudi prag bolečine.

Na voljo so tudi zdravila rastlinskega izvora, ki pomagajo olajšati simptome dispepsije. Uporabljajo se predvsem alkoholni izvlečki zdravilnih rastlin, kot so: obrečni grenik, zdravilni gozdni koren (angelika), navadna kumina, pegasti badelj, navadna melisa, poprova meta, krvavi mleček, golostebelni sladki koren.

Mirjam Starin, mag.farm.
Dežurne lekarne

Lekarna Kamnik
nedelja in prazniki:
9.00-12.00

Lekarna Domžale
sobota, nedelja in prazniki:
17.00-20.00

Lekarna Nova Litija
nedelja in prazniki:
9.00 - 12.00
Nočna dežurna služba
Vsak dan od 20.00 do 7.00 zjutraj za recepte izdane istega dne.

Lekarna Kranj
Bleiweisova 8, Kranj
Telefon: (04) 20 16 134

Lekarna pri Polikliniki
Njegoševa cesta 6K,Ljubljana
Telefon: (01) 23 06 100

Lekarna Trbovlje
Rudarska 12, Trbovlje
Telefon: (03) 563 26 55
Certifikati

certifikat 1
Na spletni strani uporabljamo piškotke (cookies). Nekateri piškotki zagotovijo, da stran deluje normalno, drugi poskrbijo za vašo lažjo uporabo spletne strani, štetje števila obiskovalcev in delovanje vtičnikov, ki omogočajo deljenje vsebin.
Če boste nadaljevali, bomo sklepali, da ste z veseljem sprejeli vse piškotke.
Zavrni piškotke.