Antibiotiki so zdravila za zdravljenje bakterijskih okužb. Delujejo na različne načine. Nekateri preprečujejo sintezo celičnih sten bakterij, drugi preprečujejo bakterijam tvorbo beljakovin in vitaminov, ki jih bakterije potrebujejo za preživetje. V zadnjih desetletjih se srečujemo s problemom, da so bakterije razvile odpornost proti antibiotikom. Najpomembnejši razlog razvoja bakterijske rezistence je ravno nepravilno jemanje antibiotikov. 18. novembra tako praznujemo evropski dan preudarne rabe antibiotikov. Zavedati se moramo, da naj bi antibiotike jemali le takrat, ko jih resnično potrebujemo ter le toliko časa, kot nam predpiše zdravnik.
Vsak antibiotik lahko poruši mikrobno ravnovesje v črevesju, kar kasneje vodi do težav. Normalna črevesna mikrobiota je sestavljena iz mikrobov (virusov, bakterij …). V njej vlada ravnovesje dobrih in slabih mikrobov. Porušeno ravnovesje se izraža s prebavnimi težavami (diareja), oslabljenim imunskim sistemom ali celo kot metabolni sindrom. Porušeno mikrobno črevesno ravnovesje zdravimo z jemanjem probiotikov.
Probiotiki so živi mikroorganizmi (mlečnokislinske bakterije), ki ob zadostnem količinskem vnosu ugodno vplivajo na naše zdravje in počutje. Izboljšajo prebavo, pomagajo varovati črevesno sluznico, zagotavljajo normalno kislost v črevesju in povečajo obrambno sposobnost črevesne sluznice. Najpomembnejše skupine probiotičnih mikroorganizmov prihajajo iz skupin Lactobacillus, Lactococcus in Bifidobacterium. Najbolj poznan in najbolj preučen laktobacil je Lactobacillus rhamnosus GG, znan tudi pod imenom LGG. Ta sev ima pomemben vpliv na imunski sitem, zmanjšuje generalizirano vnetje, pozitivno deluje pri respiratornih vnetjih ter lajša z antibiotiki povzročeno diarejo.
Poleg seva LGG je dobro poznan tudi Lactobacillus acidophilus LA-5. Poznan je njegov vpliv na pravilno gibanje črevesja, stimulacijo imunskega sistema ter celo za zniževanje holesterola v krvi. V kombinaciji z Bifidobacterium animalis subsp. lactis BB-12 zmanjšuje pogostost in jakost prebavnih motenj (zlasti diareje), ki nastanejo zaradi porušenja črevesne mikrobiote ter vzdržuje normalno gibanje črevesja. Tudi kombinacija seva LGG in probiotične kvasovke Saccharomyces boulardi je uspešna pri vzdrževanju in vzpostavljanju normalne črevesne mikrobiote, porušene zaradi jemanja antibiotikov. Saccharomyces boulardi pa se priporoča za jemanje kot dodatek tudi v trojni terapiji za izkoreninjenje želodčne bakterije Helicobacter pylori. Eden izmed prvih sevov probiotikov, s katerim se srečamo v življenju, je Lactobacillus reuteri. Gre za mlečnokislinske bakterije, ki jih najdemo v mikrobioti novorojenčka. Te seve lahko starši otrokom dodajajo že v prvih dneh oziroma mesecih življenja in s tem pripomorejo k razvoju pravilne in zdrave črevesne mikrobiote.
Probiotiki se nahajajo v različnih proizvodih, kot so prehranska dopolnila, zdravila brez recepta in funkcionalna hranila. Probiotiki so najobstojnejši v obliki liofiliziranih praškov, ki jih najpogosteje polnijo v kapsule, redkeje najdemo probiotike v obliki tablet. V tekoči obliki so probiotiki manj stabilni. Pri izbiri probiotika moramo biti pozorni tako na izbiro učinkovitega seva oz. rodu vsebovanih bakterij in ustrezne farmacevtske oblike, kot tudi na količino bakterijskih sevov. Ta se izraža kot CFU število (število kolonijskih enot bakterij), ki se giblje med 1 in 10 milijardami. Zavedati se moramo, da probiotiki z višjim številom sevov niso nujno boljša izbira. Včasih se za optimalno zdravljenje poslužujemo kombinacije sevov z nižjimi CFU števili, ki pa v kombinaciji pripomorejo k večji učinkovitosti.
V lekarni vam bo farmacevt s pomočjo pogovora pomagal izbrati najbolj primeren probiotiki za vaše težave in njihovo lajšanje.
Nina Porovne Černe, mag. farm.