Diareja ali driska je definirana kot črevesno obolenje, za katero je značilno povečanje frekvence odvajanja mehkega oz. tekočega blata na več kot trikrat v 24 urah. Normalno izločimo z blatom od 70 do 200 ml vode, pri driski pa se količina izločene vode lahko poveča tudi za štirikrat. Posledica intenzivnega izgubljanja telesne tekočine je elektrolitsko neravnovesje in dehidracija. Pogosti spremljajoči simptomi driske so še: slabost, bruhanje, napenjanje, abdominalni krči in bolečine, lahko tudi vročina. Ločimo akutno, vztrajajočo in kronično drisko. Pri akutni driski se težave pojavijo nenadno in trajajo krajši čas (do 14 dni). Vztrajajoča driska nam težave povzroča 2-4 tedne, kadar pa se driska ponavlja in traja več kot 4 tedne, govorimo o kronični driski. Slednja je lahko znak resne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis).
VZROKI ZA DRISKO SO ZELO RAZLIČNI
Pogosto je driska posledica okužbe z virusi (rotavirusi, citamegalovirusi), z bakterijami (Campylobacter, Salmonella, Shigella, Escherichia coli) ali paraziti (Giardia lamblia, Cryptosporidium). Virusno povzročene driske se prenašajo preko umazanih rok, pojavljajo se v obliki epidemij in so pogostejše pri mlajših otrocih. Najpogosteje se pojavljajo med oktobrom in aprilom, ko je največ okužb z rotavirusi in dosežejo vrh pojavljanja v času od januarja do marca. Za bakterijsko trebušno okužbo lahko zbolimo na potovanjih v tujino, če zaužijemo okuženo hrano ali vodo. Bakterijske driske običajno spremljajo močnejše bolečine v trebuhu, povišana telesna temperatura in včasih tudi prisotnost krvi v blatu. Vzrok za pojav driske je lahko tudi preobčutljivost organizma za določena živila oz. sestavine živil (laktozna intoleranca, preobčutljivost na gluten oz. celiakija, alergija na beljakovine kravjega mleka), zastrupitev s težkimi kovinami ali z alkoholom in različna zdravila (antibiotiki, magnezijevi antacidi, nesteroidni antirevmatiki, protitumorna zdravila, antidepresivi, diuretiki, odvajala). Drisko lahko povzročijo tudi stresni dogodki in prekomerna uporaba umetnih sladil (manitol, sorbitol).
KATERE INFORMACIJE MORA PRIDOBITI FARMACEVT NA ZAČETKU SVETOVANJA?
Farmacevt v lekarni ima pomembno vlogo pri svetovanju glede ustreznega načina samozdravljenja in ocene resnosti težav. S pomočjo pravilno postavljenih vprašanj farmacevt pridobi pomembne informacije o starosti bolnika, fizioloških posebnostih bolnika (nosečnost, dojenje) in patofizioloških posebnostih (kronične bolezni, jetrna in ledvična okvara, srčna obolenja), koliko časa traja driska, kakšni so spremljajoči znaki oz. težave, kakšno je bilo dosedanje zdravljenje in kaj bi lahko bil vzrok za pojav driske.
KDAJ K ZDRAVNIKU?
Posvet z zdravnikom je nujen:
- pri otroku, ki je mlajši od treh mesecev;
- pri zelo hudi driski (več kot osem odvajanj večjih volumnov blata dnevno);
- pri pojavu alarmantnih znakov: telesna temperatura nad 38, 5 °C, bruhanje in hude bolečine v trebuhu, kri v blatu, znaki dehidracije;
- pri sumu na hujšo okužbo ali zastrupitev s hrano (npr. oporečni tatarski biftek, francoska solata itd.);
- pri bolnikih, kjer obstaja nevarnost resnih komplikacij (več kroničnih obolenj, sladkorni in imunosupresivni bolniki).
Čas samozdravljenja driske je omejen in je odvisen od starosti pacienta. Pri otrocih starih od treh do dvanajst mesecev lahko traja največ en dan, v starosti enega do treh let največ dva dni, pri starejših otrocih in odraslih pa največ tri dni.
DEHIDRACIJA
Pri driski lahko zaradi številnih odvajanj tekočega blata pride do blage, zmerne ali hude dehidracije, ki vodi do izgube zavesti in lahko povzroči celo smrt. Zato je pomembno, da znamo prepoznati že prve znake dehidracije in pravočasno oditi k zdravniku. Simptomi blage dehidracije se najprej pokažejo z manjšo napetostjo kože (pri majhnih otrocih rahlo udrto teme, lica in trebuh), žejo, glavobolom, razdražljivostjo ter vrtoglavico. Oseba ima suha usta, rahlo udrte oči in izloča majhno količino urina, ki ima temnejšo barvo. Pri zmerni do hudi dehidraciji postane oseba apatična, zaspana, oči ima globoko udrte, pojavijo se mišični krči, jok brez solz, hladne okončine, hiter srčni utrip, dihanje je pospešeno, izločanje urina pa je zelo zmanjšano ali prekinjeno. Posebej moramo biti pozorni na znake dehidracije pri majhnih otrocih in starostnikih, saj pri njih dehidracija lahko nastopi zelo hitro.
KAJ LAHKO STORIMO SAMI?
Nadomeščanje vode in izgubljenih elektrolitov je najpomembnejše za preprečitev dehidracije pri driski. V ta namen uporabljamo peroralne rehidracijske soli, ki jih je treba raztopiti v predpisani količini neoporečne, prekuhane vode ter raztopino zaužiti postopoma po žličkah ali požirkih. Peroralne rehidracijske soli vsebujejo glukozo, natrijev klorid, kalijev klorid, natrijev citrat ali natrijev bikarbonat in so precej neprijetnega okusa, zato pazimo, da ne izzovemo bruhanja. Odmerjanje prilagodimo stopnji dehidracije in telesni masi bolnika.
Za lajšanje težav pri driski so v lekarni na voljo različni probiotiki. To so izbrane, žive, mlečnokislinske bakterije, ki sodelujejo pri vzpostavljanju in vzdrževanju ravnovesja ter delovanju mikroorganizmov v črevesju. Ime probiotik izhaja iz latinskih besed pro bios, kar pomeni za življenje. Probiotiki so nepatogeni, odporni na nizek pH želodčne kisline in so v liofilizirani obliki obstojni v različnih dostavnih sistemih (mikroenkapsulirane oblike). Dokazano pozitiven učinek na skrajšanje trajanja driske in zmanjšanje števila odvajanj so potrdile metaanalize randomiziranih, kontroliranih raziskav sevov Lactobacillus (predvsem seva LGG – Lactobacillus rhamnosus GG, ki velja za najbolj raziskani probiotični sev na svetu), kvasovke Sacharomyces boulardi, seva Lactobacillus reuteri ter Bifidobacterium BB-12. Uporaba probiotikov je za 50 % zmanjšala tudi tveganje za pojav driske ob jemanju antibiotikov. Antibiotiki namreč poleg škodljivih bakterij uničijo tudi koristne bakterije, ki so naravno prisotne v našem črevesju. Učinek probiotika je povezan z uporabo dovolj velikega odmerka žive probiotične kulture (> 1010 − 1011 kolonije formirajočih enot). Med zaužitjem antibiotika in probiotika je potreben vsaj triurni razmik! Na trgu dostopni probiotiki se razlikujejo po vrsti in številu sevov, ki jih vsebujejo, po ceni, po statusu (zdravilo, prehransko dopolnilo), po različnih farmacevtskih oblikah (kapljice, kapsule, praški, napitki) in vsebnosti prebiotikov (inulin).
Pri lajšanju driske lahko uporabljamo tudi pripravke iz zdravilnih rastlin, ki vsebujejo čreslovine. Na sluznici prebavil čreslovine ustvarijo zaščitni sloj, ki zmanjša vnetje in draženje sluznice ter zavre peristaltiko. Največ se v ta namen uporabljajo posušeni plodovi borovnic (Myrtilli fructus) in posušeni listi čajevca (Thea folium), ki jih poznamo pod imenom pravi ali ruski čaj. Čaj iz suhih borovnic pripravimo kot dekokt. Pomembno je, da eno do dve žlici suhih borovnic prelijemo s približno 1,5 dcl hladne vode, segrejemo do vrenja in kuhamo na majhnem ognju še 10 minut, nato še vroč čaj precedimo. Tudi pri pripravi pravega čaja je pomemben način priprave. Čajno žličko črnega čaja (približno 2,5 g) prelijemo z vrelo vodo in precedimo čez 10 minut. Priporoča se uživanje hrane s čim manj vlakninami (riž, prepečenec, prežganka, korenčkova juha, banane). Izogibati se je treba sladkorju, kofeinu, mastni in zelo začinjeni hrani.
Za lajšanje driske so na trgu tudi različni enterosorbenti (diosmektit, silicijev gel, medicinsko oglje), ki po zaužitju potujejo skozi prebavni trakt in nase vežejo različne snovi (strupe, tudi zdravila!), same pa se v telesu ne absorbirajo. Za zdravljenje driske je v Sloveniji na voljo tudi zdravilna učinkovina racekadotril. V obliki 100 mg kapsul za odrasle se racekadotril dobi brez recepta, za otroke in dojenčke pa je potreben bel zdravniški recept (10 mg in 30 mg zrnca za peroralno suspenzijo).
– Darja Štular, mag. farm.