Kašelj je naravni, refleksni mehanizem našega telesa, s katerim telo čisti dihalne poti. Z nenadnim, sunkovitim izdihom zraka omogoča odstranitev odvečne sluzi, prašnih delcev, tujkov in drugih dražečih snovi, ki zaidejo v naše dihalne poti.
Pomembno je, da prepoznamo vzroke in značilnosti različnih vrst kašlja, saj le tako lahko pravilno pristopimo k zdravljenju.
Glede na vrsto kašlja ločimo neproduktiven – suh kašelj ter produktiven – moker kašelj. Za neproduktiven kašelj je značilno, da je dražeč, izzovejo pa ga lahko tujki, dražeče snovi v zraku, običajno se pojavi tudi na začetku virusnega obolenja. Pri produktivnem kašlju izkašljamo sluz iz nižjih dihalnih poti. Te vrste kašelj pogosto spremlja bakterijske okužbe in nekatera kronična obolenja.
Glede na trajanje kašlja ločimo akutni kašelj, ki traja manj kot tri tedne ter kronični kašelj, ki vztraja več kot osem tednov. Pri kroničnem kašlju je pomembno čim hitreje odkriti vzrok in ustrezno zdraviti bolezen.
Najpogostejši vzrok kašlja je akutna okužba dihal, ki jo običajno povzročijo virusi ali bakterije, tujki, ki zaidejo v dihala, alergije (npr. seneni nahod), dražeče snovi (prah, dim). Kašelj je lahko spremljevalni znak drugih bolezni kot so astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, gastroezofagealna refluksna bolezen, srčno popuščanje, poškodba glasilk, kronično vnetje nosnih in obnosnih votlin, pljučna embolija, pljučni rak … Lahko se pojavi tudi kot neželeni učinek nekaterih zdravil. Včasih se pojavi kašelj psihološke narave, za katerega ne najdemo telesnega izvora. Pogost vzrok kroničnega kašlja je lahko kajenje, za katerega je značilno močnejše, jutranje izkašljevanje, ki se izboljša tekom dneva.
KAKO SI LAHKO POMAGAMO SAMI?
Da uspešno pristopimo k zdravljenju kašlja, moramo poznati vzrok za njegov nastanek. Za zdravljenje akutnega kašlja so v lekarnah na voljo različna zdravila, prehranska dopolnila in zeliščni pripravki brez recepta v obliki sirupov, pastil, tablet, pršil in čajev. V zimskem času je kašelj največkrat posledica okužbe dihal, spremembe temperatur (topel / hladen prostor) ali suhega zraka v ogrevanih prostorih.
Če je suh, dražeč, neproduktiven kašelj močan in moteč za bolnika, ga blažimo z zdravilnimi pripravki, ki z neposrednim delovanjem na sluznico žrela zmanjšajo draženje in suhost. Druga vrsta zdravil za to vrsto kašlja so antitusiki, ki zavirajo refleks kašlja. Z zadostno hidracijo s toplimi napitki omogočimo, da se izsušena, vneta sluznica navlaži , zato se posledično zmanjša draženje. Poskrbimo tudi za zadostno vlažnost bivalnih prostorov.
Pri mokrem, produktivnem kašlju zaradi okužbe nastaja več sluzi, ki povzroča draženje, zato je zelo pomembno, da zaužijemo dovolj tekočine (najbolje topel čaj), saj s tem razredčimo gosto sluz in olajšamo njeno izkašljevanje. Produktivnega kašlja ne smemo zavirati, saj lahko zastajanje sluzi v pljučih poveča tveganje za poslabšanje vnetja, kar lahko vodi tudi v pljučnico. Za produktiven kašelj se uporabljajo zdravilni pripravki in zdravila, ki redčijo sluz ter spodbujajo in olajšajo izkašljevanje. Priporočljivo je redno čiščenje in izpiranje nosu s fiziološko raztopino, saj je zatekanje sluzi iz nosu v spodnja dihala dražeče in nas dodatno sili na kašelj. Priporoča se vlaženje prostorov in izogibanje škodljivim dejavnikom, kot sta onesnažen zrak in cigaretni dim.
Bolniki z refluksom želodčne kisline se morajo zvečer izogibati pitju čaja z limono in medom ter sladkim sirupom. Limonin sok in sladkor namreč povečata izločanje želodčne kisline, zato se težave zaradi rafluksne bolezni še poslabšajo.
KDAJ K ZDRAVNIKU?
Kratkotrajen kašelj je zelo pogost in v večini primerov ni zaskrbljujoč. Če pa ne pride do izboljšanja v dobrem tednu, je potreben obisk pri zdravniku, saj je lahko kašelj tudi znak resnejše bolezni. Prav tako je potrebno obiskati zdravnika, če je kašelj hud in se poslabšuje, kadar je hkrati prisotna še splošna oslabelost, visoka telesna temperatura, bolečine v ušesih in žrelu, težave s požiranjem, hropenje ali piskanje ob dihanju. Obisk zdravnika je nujen tudi v primeru izkašljevanja močno obarvane sluzi ali krvi, pri bolečini v prsnem košu, težkem dihanju ter pri vsakem kašlju, ki traja več kot tri tedne in se ne izboljšuje. Pri kadilcih je potrebno biti pozoren na kakršnekoli spremembe v kašlju, saj so bolj dovzetni za nastanek raka na pljučih in KOPB (kronično obstruktivno bolezen pljuč). Posebna previdnost je potrebna pri mlajših otrocih, nosečnicah, doječih mamicah in starostnikih.
Za ustrezen in strokoven nasvet nas obiščite v Mestnih lekarnah ter se posvetujte s farmacevti.
Klavdija Grum, mag.farm.