S prihajajočimi toplejšimi dnevi se ne bo začela prebujati le narava, pač pa tudi klopi. V zimskih mesecih se nahajajo med listjem, v podrasti, v skorji drevesnih debel, aktivni pa postanejo, ko se temperatura dvigne nad 5°C. Največ jih je do nadmorske višine 600 m, v višjih legah jih je manj, nad 1600 m jih praktično ni. V Sloveniji je najbolj razširjena vrsta Ixodes ricinus, njihov življenjski cikel pa je sestavljen iz faz jajčec, ličink, nimf in odraslih klopov. Za razvoj in prehod v naslednjo življenjsko fazo potrebujejo gostitelja, saj se hranijo s krvjo toplokrvnih živali. Ličinke in nimfe se hranijo s krvjo manjših živali (mali gozdni sesalci), odrasli klopi pa s krvjo večjih živali, medtem ko je človek naključni gostitelj. Med hranjenjem se klopi lahko okužijo in tako prenašajo okužbo naprej. Najpogostejši bolezni, ki jih prenašajo okuženi klopi sta Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis (KME).
PREVENTIVA IN ZAŠČITA
Klopi se nahajajo predvsem v gozdni podrasti, v grmovju vlažnih mešanih gozdov, pa tudi v travi in na vrtovih. Vsi klopi niso okuženi, vseeno pa se je potrebno pred njimi zaščititi. Ko gremo v naravo, se zaščitimo s primernimi oblačili (dolge hlače, dolgi rokavi, zaprto obuvalo, pokrivalo). Oblačila naj bodo svetla, da lahko klopa laže opazimo in čimbolj gladka, da se klop teže oprime. Izogibamo se plazenju po grmovju in ležanju v travi. Zaščitimo se z repelenti ali odvračali, ki jih po navodilu proizvajalca nanesemo na kožo oz. oblačila in katerih vonj odvrača klope. Na voljo so tudi elektronski odganjalci klopov, njihova visoka frekvenca moti klope, za človeka pa je neslišna. Nobena zaščita ni povsem zanesljiva, zato po vrnitvi natančno pregledamo celotno telo in lasišče, se stuširamo in umijemo lase, oblačila pa operemo.
KAJ STORITI OB VBODU KLOPA
Če opazimo prisesanega klopa, ga čim prej odstranimo sami, saj to ni naloga zdravstvene službe. Klopa nikoli ne mažemo z mazili ali s tekočinami (oljem, alkoholom, petrolejem), prav tako ga ne gnetemo, stiskamo ali odstranjujemo s prsti. Pri odstranjevanju uporabimo primerno pinceto, s katero primemo klopa čim bliže koži. Previdno, a odločno ga z enakomernim gibom izvlečemo. Kožo nato umijemo z milom in toplo vodo, mesto lahko razkužimo z blagim razkužilom.
Mesto vboda je potrebno opazovati več tednov. Če opazite neboleče izpuščaje z rdečim robom, ki se širijo navzven, v sredici pa bledijo (znak Lymske borelioze) ali pa se pojavijo gripi podobni simptomi, kot so glavobol, vročina, slabo počutje, bolečine v sklepih in mišicah (znak klopnega meningoencefalitisa), nemudoma obiščite zdravnika in ga opozorite o vbodu klopa.
LYMSKA BORELIOZA
Borelioza je bolezen, ki jo povzročajo bakterije iz družine spirohet in se na človeka prenese z vbodom okuženega klopa. Borelioza običajno poteka v treh fazah. Inkubacijska doba za prvo fazo je od 3-32 dni po okužbi in se običajno začne z značilnimi spremembami na koži. Kaže se kot neboleča rdečina, ki se počasi širi po koži, na sredini bledi in dobiva obliko kolobarja. Teh sprememb je lahko več na različnih delih telesa, je pa tudi možno, da sploh niso prisotne. V kolikor se pojavi značilna kožna sprememba, je potreben takojšen obisk zdravnika, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje z antibiotikom. Druga in tretja faza bolezni lahko sledi več mesecev ali celo let po okužbi in prizadene številne organe in organske sisteme (kožo, živčevje, sklepe, mišice, oči, srce).
KLOPNI MENINGOENCEFALITIS (KME)
Slovenija spada med evropske države z najvišjo obolevnostjo za KME. Najbolj ogrožena je koroška in gorenjska regija, sledita ji osrednjeslovenska in celjska regija. Bolezen se pojavlja sezonsko (med aprilom in novembrom), ko so klopi najbolj aktivni. Največkrat se virus KME na človeka prenese v nekaj minutah po vbodu okuženega klopa, lahko pa tudi z vnosom nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov narejenih iz mleka kužne živine.
KME je huda akutna virusna bolezen osrednjega živčevja, ki običajno poteka v dveh bolezenskih obdobjih. Prva faza se najpogosteje pojavi 7-14 dni po vbodu okuženega klopa in traja 2-7 dni. Kaže se s simptomi, podobnimi prehladu: vročina, bolečine v mišicah in sklepih, glavobol, splošna utrujenost in slabo počutje. Temu sledi izboljšanje, ko lahko ni prisotnih nobenih težav in traja povprečno en teden (od 1-20 dni). Temu sledi druga faza, za katero je značilna visoka temperatura in znaki prizadetosti osrednjega živčevja (glavobol, okorelost vratu, slabost, bruhanje, pogosto je tresenje prstov rok, motnje zavesti, kar lahko vodi v nezavest in smrt). Zaradi nepredvidljivega poteka bolezni zdravljenje praviloma poteka bolnišnično.
Zdravila proti virusu KME ni. Najbolj učinkovit ukrep pred KME je cepljenje, ki je možno od enega leta starosti naprej. Priporoča se vsem osebam, ki se gibljejo ali živijo na območjih z večjo pojavnostjo KME, vsem, ki se veliko gibljejo v naravi, obvezno pa je za tiste, ki so okužbi izpostavljeni pri delu (gozdni delavci, lovci, poklicni vojaki, terenski delavci…). Prva dva odmerka cepiva dobimo v razmaku enega meseca, tretji odmerek pa v razmaku 9-12 mesecev. Prvi poživitveni odmerek sledi po treh letih, nato pa na pet let. Prva dva odmerka je priporočljivo dobiti v zimskih mesecih, preden klopi postanejo dejavni.
– Klavdija Grum, mag.farm.