Okužbe sečil sodijo med najpogostejše vnetne okužbe in so eden izmed najpogostejših vzrokov za obisk zdravnika. Največkrat so povzročitelji bakterije (bakterija E. coli), redkeje glive, paraziti in virusi. Okužbe so pogostejše pri ženskah zaradi krajše in ravne sečnice, kar omogoča hitrejši dostop bakterijam do mehurja, pri moških pa so lahko vnetja resnejša zaradi težav s prostato. Pot okužbe je običajno po sečnici navzgor zaradi vdora bakterij, ki so sicer normalno prisotne v črevesju in na zunanjem delu spolovila. Z rednim uriniranjem jih učinkovito izpiramo, če pa dosežejo mehur, se lahko vežejo na steno mehurja, kjer se začnejo razmnoževati. Okužbe delimo na enostavne in zapletene. Med enostavne okužbe uvrščamo okužbe spodnjih sečil (cistitis oz. okužba mehurja) in okužbe zgornjih sečil (pielonefritis oz. okužba ledvic). Med zapletene okužbe pa uvrščamo okužbe pri otrocih, nosečnicah, sladkornih bolnikih, bolnikih z oslabljenim imunskim sistemom, bolnikih, ki imajo trajno vstavljen urinski kateter in osebah z omejenim pretokom urina (anatomske in funkcionalne okvare sečil, ledvični kamni ali povečana prostata). Med zapletene okužbe štejemo tudi okužbe, ki trajajo več kot teden dni in ponavljajoče se okužbe.
SIMPTOMI
Simptomi okužbe sečil so pekoče bolečine med mokrenjem, pogosto mokrenje in izločanje majhne količine seča naenkrat, neprestano tiščanje na vodo, bolečine v sečnem mehurju in nad sramnico, vročina. Urin je lahko moten, neprijetnega vonja, temnejši in celo krvav. V primeru slabega počutja, povišane telesne temperature, prisotne tope bolečine v ledvenem predelu, slabosti in bruhanja, pomislimo na vnetje ledvic (napotitev k zdravniku). Ključno je ločevanje med manj zapletenimi okužbami ter vnetji, ki zahtevajo zdravniško oskrbo.
KAJ LAHKO NAREDIMO SAMI
Za samozdravljenje nezapletenih, blažjih okužb običajno svetujemo uživanje večje količine vode, nesladkanega čaja (2-3 litre na dan, razen pri bolnikih, ki imajo omejen vnos tekočine) in ustreznih pripravkov rastlinskega izvora, ki imajo lahko direktno protibakterijsko delovanje, delujejo diuretično ali pa preprečujejo vezavo bakterij na sluznico.
Vednozeleni gornik deluje protibakterijsko, ni pa primeren za nosečnice, doječe mamice in otroke, mlajše od 12 let. Za svoje delovanje potrebuje alkalen urin, zato se je potrebno izogniti sočasne uporabe C vitamina in hrane, ki zakisa urin (beljakovine, mlečni izdelki). Pomembna je pravilna priprava, odmerjanje in trajanje zdravljenja.
Ob vnetjih priporočamo zelišča z diuretičnim delovanjem (zel njivske preslice, korenina pravega peteršilja, zel zlate rozge, zel in list koprive), ki pospešijo izločanje seča.
Pomagamo si lahko tudi s kombiniranim zeliščnim pripravkom, ki vsebuje zeli (korenina luštreka, zel navadne tavžentrože in list rožmarina), ki deluje protivnetno, protibakterijsko, pospešuje odvajanje urina in sprošča gladke mišice.
Pri akutnem vnetju sečil in ob ponavljajočih se vnetjih sta učinkovita tudi D-manoza in ekstrakt brusnic, ki preprečujeta pritrjevanje bakterij na stene mehurja in se zato bakterije E. coli hitreje izperejo iz telesa.
Za preprečevanje ponavljajočih se okužb priporočamo ustrezno hidracijo, redno praznenje mehurja, ustrezno higieno, pravilno uporabo toaletnega papirja (brisanje od spredaj nazaj), izpraznitev mehurja čim prej po spolnem odnosu, uporaba bombažnega spodnjega perila, nošenje ohlapnih oblačil, uživanje ameriških brusnic.
KDAJ K ZDRAVNIKU
Če po dveh do treh dneh samozdravljenja simptomi ne izzvenijo, moramo poiskati zdravniško pomoč. Resnejše okužbe se zdravijo z antibiotiki, ki jih predpiše zdravnik. Posvet z zdravnikom je potreben pri sladkornih bolnikih, nosečnicah, ob ponavljajočih se vnetjih, če opazimo v urinu kri, če so prisotne močne bolečine in hkrati povišana telesna temperatura ter pri okužbah sečil pri otrocih, mlajših od 12 let. Prav tako naj se z zdravnikom posvetujejo moški, ki opazijo težave ob izločanju seča, da se izključijo morebitna obolenja prostate.
– Klavdija Grum, mag. farm.