Pozna jesen in zima sta obdobji, ko se poveča pojavnost prehladnih obolenj, povzročenih z različnimi virusi, najpogosteje rinovirusi. Pri prehladu ne gre za specifično bolezen, temveč za skupino bolezni s podobnimi, vendar ne povsem enakimi simptomi, saj prehladna obolenja povzroči okužba z več kot 100 različnimi sevi ali vrstami virusov. Posledično okužba sicer povzroči imunost, vendar lahko zaradi poznejših okužb z drugimi virusi ali virusnimi sevi odrasla oseba doživi v povprečju dva, sicer zdravi otroci pa tudi do deset prehladov na leto. Prehlad sodi med najpogostejše bolezni, a je velika večina primerov blagih. Kljub temu so včasih simptomi in znaki prehlada za obolelega neprijetni in jih lahko lajšamo na tradicionalen način z nasveti, ki se prenašajo iz roda v rod, pomagate pa si lahko tudi z zdravili, ki so na voljo v lekarni brez recepta.
Najpogostejši simptomi so zamašen nos, kihanje in izcedek iz nosu. Prvih nekaj dni je lahko rahlo vneto grlo, pojavi se lahko glavobol, povišana telesna temperatura in blage bolečine v sklepih in mišicah. Kašelj se pri bolniku navadno pojavi približno četrti ali peti dan. V večini primerov prehladi ne povzročajo resnih bolezni ali zapletov. Večina prehladov traja od tri do sedem dni, čeprav ostanejo simptomi, kot so kašelj, kihanje, zamašen nos tudi do dva tedna. Na splošno lahko rečemo, da so simptomi pri prehladnih obolenjih podobni kot pri gripi, le da so tam bolj izraziti.
Med nefarmakološkimi ukrepi je ob prvih znakih gripe in prehlada na prvem mestu počitek in pitje toplih napitkov, zlasti zeliščnih čajev. Najpogostejša je kombinacija bezga in lipe, ki jima lahko dodamo tudi kamilico. Pri bolečem grlu nam lahko pomaga že uživanje medu, propolisa ali pa grgranje fiziološke raztopine oziroma kamiličnega oziroma žajbljevega čaja. Dobrodošla je tudi inhalacija fiziološke raztopine, ki vlaži nosno sluznico. Seveda pa ne smemo pozabiti na že dolgo znani »čudežni zdravili« za prehladna obolenja, to sta topla oblačila in kokošja juhica. V veliki večini primerov bo omenjen nabor ukrepov povsem dovolj za premagovanje težav.
Za prehladna obolenja, podobno kot pri sorodnih virusnih infekcijah, namreč ni specifičnega zdravila. Zdravljenje je usmerjeno v lajšanje simptomov prehlada, vendar ne skrajša ali pozdravi prehlada. Posebej je treba opozoriti, da antibiotiki v tem primeru niso učinkoviti, saj ne gre za bakterijsko infekcijo. Nepotrebna uporaba antibiotikov za zdravljenje prehlada ali gripe lahko pri nekaterih bolnikih povzroči alergijske reakcije, drisko ali druge težave v prebavilih.
Izcedek iz nosu in zamašen nos se lahko izboljšata z uporabo nosnih dekongestivov, kot strokovno imenujemo zdravila, ki zmanjšajo lokalno prekrvljenost, otekanje nosne sluznice, izločanje sluzi in s tem olajšajo dihanje skozi nos. Že prej je bila omenjena fiziološka raztopina, ki vlaži nosno sluznico, uporabimo pa lahko tudi zdravila v obliki pršil ali kapljic, ki jih v lekarnah dobimo brez recepta in vsebujejo oksimetazolin, ksilometazolin, nafazolin in podobne zdravilne učinkovine. Tovrstnih zdravil za nos pa se nikoli ne sme uporabljati dolgotrajno.
Pri vnetem grlu, težavah s požiranjem in kašlju pogosto pomaga že uporaba medu ali drugih čebeljih izdelkov, prav tako različni čaji ali sirupi (jeglič, materina dušica, gozdni slezenovec, ozkolistni trpotec), ki redčijo sluz v dihalih in s tem olajšajo izkašljevanje oziroma blažijo kašelj. Pomagajo lahko tudi pastile, ki vsebujejo snovi s protimikrobnim delovanjem.
Povišana telesna temperatura ima v organizmu obrambno vlogo, saj se z njo branimo pred povzročitelji številnih bolezni, poleg tega encimske reakcije, ki so pomembne tudi v imunskem odzivu, potekajo hitreje pri višji temperaturi. Povišane temperature zato v večini primerov nima smisla zniževati za vsako ceno. Izjema so otroci, nosečnice, starostniki in hujši bolniki, kjer je smiselno zniževanje temperature nad 38, pri zdravih osebah pa šele nad 39 stopinj Celzija. Uporabijo se lahko razne protibolečinske učinkovine (analgetiki) in učinkovine za zniževanje prekomerne telesne temperature (antipiretiki), ki v primeru nesteroidnih protivnetnih učinkovin (NSAID) delujejo tudi protivnetno. Z njimi hkrati blažimo tudi glavobol in bolečine v mišicah. Brez recepta so na voljo številna zdravila s paracetamolom, ibuprofenom, acetilsalicilno kislino, drugimi učinkovinami in njihovimi kombinacijami. Pred njihovo uporabo se je dobro posvetovati z lekarniškim farmacevtom.
Zanimiv je tudi vpliv askorbinske kisline (vitamin C), ki v nasprotju z razširjenim prepričanjem ne vpliva na potek in trajanje prehladnih obolenj in gripe, če je dnevni vnos s hrano ustrezen. To kaže še na en pomemben vidik preprečevanja in lajšanja bolezni, uživanje zdrave, raznovrstne hrane, saj je od tega odvisno pravilno delovanje organizma. Ob ustrezni prehrani tudi ni potrebe po dodatnem vnašanju posameznih hranil.
Umivanje rok z vodo in milom je bistven in zelo učinkovit način za preprečevanje širjenja večine okužb, vključno s prehladom, pri čemer je treba nameniti pozornost tudi nohtom, predelom med prsti in zapestjem. Dobra alternativa so tudi drugi izdelki za čiščenje rok. Učinkoviti so izdelki z najmanj 60 % etanola, priporočljivo je, da je njegovo vsebnost 70 %, in čistilni robčki. Čeprav ni vedno mogoče omejiti stika z ljudmi, ki bi lahko bili okuženi s prehladom, se je treba izogibati dotikanju oči, nosu ali ust po neposrednem stiku, kadar je to mogoče. Poleg tega je treba robčke uporabiti za prekrivanje ust pri kihanju ali kašljanju.
Vsekakor pa vas vabimo na obisk v lekarno, kjer vam bomo z veseljem svetovali o lajšanju težav pri prehladnih obolenjih in varni uporabi zdravil.
– Irena Smolnikar Obreza mag.farm.