Zadostna telesna dejavnost je varovalni dejavnik zdravja, saj vpliva tako na telesno kot duševno zdravje in kakovost življenja. Varuje nas pred večino kroničnih nenalezljivih bolezni, krepi kosti in mišice, vzdržuje psihofizične in funkcionalne sposobnosti telesa, pripomore k zmanjšanju stresa in depresije, boljšemu spancu ter pomaga pri krepitvi samozavesti. Z vadbo se sproščajo endorfini, ki ustvarjajo občutek veselja ter evforije. Ljudje, ki so redno aktivni, so pri delu bolj produktivni in imajo več energije.
Pozimi je potrebno telesno dejavnost skrbno načrtovati. Pri vadbi moramo namreč pomisliti tudi na nevarne dejavnike, kot so spolzki pločniki ali ledene poti. Priporočeno je, da se na sprehod poskušamo odpraviti sredi dneva, da ujamemo čim več sončnih žarkov, ki blagodejno delujejo proti depresiji in stresu ter omogočajo tvorbo vitamina D.
Vsekakor pa tudi najbolj veščim in pogumnim športnikom strokovnjaki odsvetujejo rekreacijo zunaj, ko termometer pokaže -15 stopinj Celzija.
Koliko?
Po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije odrasli za krepitev in ohranjanje zdravja potrebujejo vsaj 150 minut zmerne aerobne telesne dejavnosti na teden. Za otroke in mladostnike se priporoča vsaj ena ura zmerne do visoko intenzivne telesne dejavnosti vsak dan v tednu.
Izbira športne aktivnosti je odvisna od posameznika in njegove telesne zmogljivosti. Ogrevanje pred vsakršno vadbo na mrazu je nujno, saj se s padcem temperature okolice začne nižati tudi temperatura v mišicah in te postanejo bolj izpostavljene poškodbam. Z aktivnostjo začnemo počasi in postopno napredujemo. Telesa ne obremenjujemo z napornimi fizičnimi aktivnostmi, in prenehamo, kadar nastopita utrujenost ali bolečina. Po treningu je priporočljivo raztezanje, najbolje nekje na toplem.
Na kaj moramo biti pozorni?
Daljša izpostavljenost mrazu lahko povzroči poslabšanje nekaterih bolezni (npr. srčno žilne bolezni, obolenja dihal). Vsakršno napornejšo gibalno dejavnost pa moramo nujno postaviti na stran pri močnejših vnetjih dihalnih poti, slabšem splošnem počutju, vročini, bolečinah glave, bolečinah v mišicah in (ali) kosteh.
Če se pozimi odpravimo ven čisto brezglavo, lahko naredimo več škode kot koristi. V prvi vrsti je pomembna ustrezna obleka in obutev. Oblecimo se toplo in ne pozabimo zaščititi vratu, ušes in glave.
Nega kože
Umivanje kože naj temelji na uporabi sindetov (namesto alkalnih mil), ki kože ne izsušijo in ne izpirajo varovalne plasti maščob.
Za zaščito kože pred zunanjimi vplivi, kot so nizke temperature, suh zrak in veter moramo pozimi izdatneje poskrbeti za bolj izpostavljene dele. Uporabljajmo zaščitne kreme, ki vsebujejo različna olja, voske, masla, maščobne kisline, glicerin, rastlinske izvlečke in vitamine. Kreme za obraz naj vsebujejo tudi UV zaščito. Poskrbimo za roke – večkrat dnevno jih namažemo s kakovostno kremo po možnosti z dodatkom vlažilcev, kot sta glicerin in urea. Ti imajo sposobnost vezave vode v koži in jo s tem v njej tudi zadržijo. Ne smemo pozabiti niti na ustnice, ki se na mrazu hitro izsušijo in razpokajo, zato jih redno negujmo z zaščitnimi mazili za ustnice.
V zimskem času čutimo manjši občutek žeje, vendar pa je zadostna količina tekočine še kako pomembna.
Če smo izsušeni, so manj odporne tudi naše sluznice, ki so tako bolj občutljive za poškodbe zaradi mraza in bolj dovzetne za naselitev virusov.
Pri težavah s suho nosno sluznico se poslužujemo izotonične fiziološke raztopine v obliki kapljic, pršil ali mazil.
Neprijetne občutke zbadanja v očeh pa lajšamo z uporabo nadomestkov solz v obliki kapljic ali gelov.
Redna telesna aktivnost na svežem zraku, zdrava prehrana in ustrezna higiena so ključni za močan imunski sistem in zmanjšano možnost zbolevanj, če pa do njih že pride, jih lažje in hitreje premagamo.
Okrepite svoj imunski sistem tudi z gibanjem na svežem zraku!
– Darja Vrtačnik, mag.farm.