Ko starši preberemo na oglasni deski v šoli ali vrtcu obvestilo o pojavu uši, se začnemo najprej podzavestno praskati po lasišču. Srbenje je namreč najbolj poznan simptom, pri katerem pomislimo na nadležne uši.
Uši so plazeče žuželke brez kril, torej ne morejo leteti in tudi ne skakati. Hranijo se izključno s človeško krvjo, kar pomeni, da smo ljudje njihov edini gostitelj. Poleg tega potrebujejo vlažno in toplo okolje. Odrasle uši izležejo do 10 jajčec (gnid) dnevno, ki jih prilepijo po eno na posamezen las. Iz jajčec se po sedmih do dvanajstih dneh izležejo ličinke, imenovane nimfe, ki dozorijo v devetih do dvanajstih dneh, odvisno od temperature okolice. Po izgledu so podobne odraslim ušem, le da so manjše – velikosti bucikine glave, medtem ko so odrasle uši velike 2 do 3 mm. Nimfe se prav tako hranijo s krvjo in ko dozorijo v odrasle uši, začnejo odlagati jajčeca. Življenjska doba odraslih uši je 3 do 4 tedne.
Način prenosa
Uši lahko dobimo prav vsi. To ni odraz slabe higiene, kot je velikokrat zmotno prepričanje, saj se uši hranijo s krvjo. Prav tako je dobro, da vemo, da ne prenašajo bolezni.
Najpogostejši je prenos uši ob tesnem stiku z glavami, manj verjeten je s pokrivali, glavniki, slušalkami… Ker uši preživijo le dan do dva brez hrane – krvi, je precej manj verjeten prenos preko talnih površin in pohištva. Jajčeca ne dozorijo pri nižji temperaturi, kot je naša telesna temperatura. V vodi sicer uši dolgo zdržijo, se pa ne premikajo in ne znajo plavati. Običajno se močno oprimejo las, zato je verjetnost prenosa med plavanjem v bazenu zelo majhna.
Kako prepoznati prisotnost uši
Uši najlažje opazimo tako, da lasišče zelo natančno pregledamo s česanjem z gostim glavnikom pri močni svetlobi. To najlažje naredimo tako, da glavo nagnemo nad mizo, na katero smo položili bel list papirja in češemo od lasišča proti konicam las. Najpogosteje se uši nahajajo za ušesi ter na zatilju. Ob pojavu uši lasišče redno pregledujemo vsak dan, preventivno pa vsaj enkrat tedensko. Za lažjo detekcijo uši in gnid si lahko pomagamo tudi z elektronskim glavnikom.
Odrasle uši so sicer prosojne, ko se napijejo krvi, pa postanejo rdečkasto obarvane. Poleg tega se prilagajajo barvi las, zato jih lahko hitro spregledamo. Žive gnide so rjavkaste, prilepljene na lase približno 4 mm stran od lasišča. Če jih stisnemo, počijo. Belkaste gnide, ki so oddaljene več kot 10 mm od lasišča, so praviloma mrtve ali prazne. Le te lahko ostanejo na lasišču do 6 mesecev in jih lahko hitro zamenjamo s prhljajem, ostanki laka za lase ali delčki umazanije.
Ko s prečesavanjem ugotovimo prisotnost uši in gnid, se lotimo razuševanja. Zelo pomembno je, da pregledamo lasišče tudi vsem ostalim družinskim članom. Do prenosa lahko namreč pride zelo hitro, medtem ko se srbečica včasih pojavi šele po dveh do šestih tednih. To pomeni, da lahko nekdo prenaša uši, ne da bi vedel za to.
Razuševanje
Zaradi rezistence in omejene varnosti insekticidov so danes na tržišču izdelki z rastlinskimi olji in tekočinami, ki delujejo okluzivno in posledično zadušijo uši in gnide.
Po opravljenem tretmaju s preparatom proti ušem lase natančno in temeljito razčešemo s posebnim, zelo gostim glavničkom, da odstranimo tudi gnide. Naslednjih 7 dni nadaljujemo z vsakodnevnim česanjem, nato pa po približno sedmih do desetih dneh ponovno na lase nanesemo preparat. To je ravno dovolj časa, da se vse gnide izležejo in hkrati premalo, da bi začele izlegati jajčeca. Z izčesavanjem gnid nadaljujemo še dva tedna po tem, ko smo našli zadnjo živo uš.
Otroci se lahko vrnejo v šolo in vrtec takoj po temeljito opravljenem postopku razuševanja. Za uspešno odstranjevanje uši je pomembno, da pravilno uporabljamo preparate in dosledno sledimo navodilom proizvajalca. Ni namreč dovolj, da se zanašamo le na česanje, po drugi strani pa ni potrebno preventivno pranje s šamponom proti ušem. Uporabimo ga le v primeru, da smo našli žive uši ali žive gnide na laseh, manj kot 1 cm stran od lasišča.
Po opravljenem tretmaju moramo poskrbeti še za predmete, ki so bili v stiku z osebo, ki je imela uši.
- Glavnike in krtače operemo ter namočimo za vsaj 10 minut v vročo vodo, ki ima 60 stopinj (ličinke in jajčeca poginejo po petih minutah pri 53,5 stopinjah).
- Perilo, posteljnino in brisače operemo v pralnem stroju pri vsaj 60 stopinjah.
- Predmete, ki jih ni možno oprati, damo v neprodušno zaprto plastično vrečko in jih 14 dni hranimo pri sobni temperaturi ali 24 ur v zmrzovalniku.
- Tla, preproge in sedežne garniture dobro posesamo, vsebino pa takoj po čiščenju zavržemo v smetnjak v neprodušno zaprti vrečki.
Preventiva
Žal težko preprečimo prenos uši, saj otroci in dijaki pogosto tiščijo glave skupaj. Pojasnimo jim, naj ne menjavajo svojih osebnih predmetov. Posebej naj se izogibajo tesnim stikom z glavami in naj si ne posojajo naglavnih pokrival, slušalk, glavnikov, šalov… Enako velja za vse ostale družinske člane.
Preventivno lahko uporabimo repelente na osnovi eteričnih olj, kot sta sivka ali citronela. Kot omenjeno je priporočeno, da lasišče pregledamo enkrat na teden.
Naglavne uši so zelo pogost pojav med vrtčevskimi otroci in šolarji, še posebno v toplejšem delu leta. Žal še vedno predstavljajo tabu temo, staršem pa veliko skrbi. Otroci so pogosto stigmatizirani in jih je sram. Pomembno je, da odrasli pazimo pri izbiri besed, da ne prizadenemo otrok po nepotrebnem. Hkrati pa je ključno, da problemu posvetimo dovolj pozornosti tako s preventivnimi ukrepi kot s pravočasnim in doslednim spopadom s problemom, če uši odkrijemo. Neprijetne težave se da odpraviti hitro in učinkovito.
– Andreja Savnik mag. farm.
https//publications.aap.org/pediatrics/article/135/5e1355/33653/Head Lice
https//doi.prg./10.1542/peds.2022-059282
http//www.nijz.si> usi-naglavne-usi