Vitamini so organske snovi, ki so potrebne za pravilno delovanje in rast organizma. V telesu delujejo kot antioksidanti, kofaktorji in koencimi v telesnih reakcijah, kot hormoni … Splošno jih delimo na topne v vodi (vitamin C, vitamini skupine B) in topne v maščobi (vitamini A, D, E, K). Večino vitaminov vnašamo v telo s hrano, izjemoma jih tvori telo v koži (vitamin D), ali mikroorganizmi v naših prebavilih (biotin, vitamin K).
Minerali so anorganske snovi, ki jih telo za normalno delovanje potrebuje v zelo majhnih količinah. Njihove potrebe se spreminjajo glede na spol, starost, telesno aktivnost, telesno maso … Glede na količino, ki naj bi jo dnevno vnesli v telo, jih delimo na makroelemente (natrij, kalij, kalcij, magnezij, klorid, fosfor, žveplo) in mikroelemente (železo, jod, baker, cink, krom, selen, fluor, mangan, molibden).
Z zdravo in uravnoteženo prehrano, ki vsebuje dovolj svežega sadja in zelenjave, poskrbimo za zadosten vnos vitaminov in mineralov.
Kadar pa je vnos vitaminov in mineralov s hrano nezadosten (razne diete) ali pa je njihova absorpcija pomanjkljiva, lahko to povzroči motnje presnove in številne druge bolezni. V nekaterih primerih so potrebe po vitaminih in mineralih povečane (nosečnost, povečana telesna aktivnost, bolezen, okrevanje …), zato jih je takrat smiselno dodajati v obliki zdravil in prehranskih dopolnil. Uživanje se svetuje le omejen čas, razen če zdravnik oceni drugače.
V nadaljevanju bomo spoznali vlogo posameznih vitaminov v telesu ter njihove vire.
Vitamin A
Je v maščobah topen vitamin, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju vida. Sodeluje tudi pri rasti epitelnega tkiva, vpliva na delovanje imunskega sistema in sodeluje pri presnovi železa. V hrani živalskega izvora se nahaja v mleku, jajcih in telečjih ter govejih jetrih. V hrani rastlinskega izvora pa predvsem v zeleni, rumeni in oranžni zelenjavi.
Vitamin B1 (tiamin) ima pomembno vlogo pri delovanju živčevja, sodeluje pri nekaterih encimskih reakcijah. Dober vir vitamina B1 so žito, polnozrnata živila, kalčki, jajca, fižol.
Vitamin B2 (riboflavin) je pomemben za tvorbo rdečih krvnih celic, za normalno delovanje živčnega in imunskega sistema. Največ vitamina B2 je v mleku, mlečnih izdelkih, oreščkih, jajcih, zeleni listnati zelenjavi, pustem mesu in stročnicah.
Vitamin B3 (niacin) pomaga pri ohranjanju zdravega živčnega sistema, sodeluje pri energijskem metabolizmu, pomaga pri oksidaciji ogljikovih hidratov in maščob. Nahaja se v oreščkih, ribah, stročnicah, mleku in perutninskem mesu.
Vitamin B5 (pantotenska kislina) ima pomembno vlogo pri presnovi mikrohranil. Vpliva tudi na zmanjšanje utrujenosti. Vitamin B5 vsebujejo stročnice, perutnina in teletina.
Vitamin B6 (piridoksin) sodeluje pri ohranjanju zdravega živčnega in imunskega sistema. Veliko ga je v perutninskem mesu, svinjini, ribah, krompirju in bananah.
Vitamin B7 (biotin) je pomemben za zdravje las, nohtov in sluznic. Z biotinom so bogate predvsem gobe, nekateri siri, jajca in jetra.
Vitamin B9 (folna kislina) je nujna za sintezo RNA in DNA, za delitev celic in rast tkiv. Veliko folne kisline je v zeleni zelenjavi, stročnicah, žitaricah, oreščkih in drobovini.
Vitamin B12 je nujno potreben za normalno sintezo rdečih krvnih celic. Bogat vir vitamina B12 so drobovina, mleko, sir, jajca in ribe.
Vitamin K ima vlogo pri strjevanju krvi, vpliva na kostno tkivo, pomemben je tudi za zdravje srčno-žilnega sistema. Največ ga je v temno zeleni zelenjavi.
Vitamin E je v telesu pomemben antioksidant. Vir vitamina E so razna olja (sončnično, repično, olivno), sončnična semena, mandlji in lešniki.
Vitamin C ščiti imunski sistem, pomaga pa tudi pri preprečevanju okužb in celjenju ran. Veliko ga je v agrumih, kiviju, zeleni papriki, jagodičevju, brokoliju …
Vitamin D je pomemben za izgradnjo in vzdrževanje zdravih kosti. Pomembno vlogo ima tudi pri krepitvi imunskega sistema. Živila, ki so bogata z vitaminom D so ribe, jajca, pusta govedina, svinjina. Vitamin D se ob zadostni izpostavljenosti soncu tvori v koži.
Za zdravje je najbolj pomemben vnos raznolike in zdrave prehrane. Kadar pa se pojavi povečana potreba po vitaminih, jih dodajamo v obliki zdravil in prehranskih dopolnil. Pri tem moramo biti pozorni, da uporabljamo naenkrat le en prehranski dodatek z enako sestavo, da ne bi prišlo do podvajanja in posledično prevelikega vnosa določenih vitaminov, kar bi lahko škodljivo vplivalo na naše telo. Če uporabljamo kakšna zdravila, se je smiselno pred nakupom prehranskih dopolnil posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.
– Darinka Juvan, mag. farm.