Postcovidni sindrom – nič več tako tuje zveneči izraz. Prav nasprotno. Večinoma zdaj že vemo, da ti dve besedi označujeta stanje po sicer preboleli okužbi z virusom COVID-19, ko pri nekaterih posameznikih simptomi, značilni zanjo, trajajo dlje. A koliko dlje in kateri simptomi, sta vprašanji, na kateri si želimo odgovora, da bi se prepričali, da skrb ni potrebna. Po do sedaj znanih podatkih se razširjenost postcovidnega sindroma giblje med 10 in 50 odstotki, najpogosteje opaženi simptomi pa so: neobičajna utrujenost, hitra zadihanost, kašelj, mišično-skeletne bolečine, glavobol, izguba voha ali okusa.
Neobičajna utrujenost je lahko prisotna še tedne po preboleli okužbi, vendar se sama od sebe izboljšuje in ne pomeni poslabšanja bolezni. Telesu lahko pomagamo pri hitrejšem okrevanju tako, da naredimo načrt dnevne in tedenske dejavnosti, iz katerega izključimo vse dejavnosti, ki niso nujne oziroma potrebne in nam jemljejo veliko energije. Obsežnejša in napornejša opravila razdelimo na več manjših ter jih razporedimo preko dneva. Vmes načrtujemo daljše odmore. Nalogam določimo prioritete. Za pomoč prosimo družinske člane ali prijatelje.
Zadihanost lahko opažamo že pri vsakodnevnih aktivnostih, kar nam lahko povzroča tesnobne občutke in zaskrbljenost, kaj se dogaja z našim zdravjem. V večini primerov lahko tudi za ta simptom rečemo, da ni nevaren in je prehoden, a morda nam bo nakup pulznega oksimetra vseeno v pomoč pri oceni, kdaj bi bil kljub vsemu potreben zdravniški pregled. S pulznim oksimetrom lahko namreč na zelo enostaven način izmerimo nasičenost krvi s kisikom. V kolikor je ta nižja od 96 odstotkov, se obrnemo na našega osebnega zdravnika. Enako storimo tudi, kadar je zadihanost res huda in zaradi nje ne zmoremo niti običajnega napora, kot je hoja po stopnicah ali hitra hoja.
Zelo moteč je lahko kašelj, predvsem, če je ta izrazito suh. Za njegovo blaženje imamo na voljo široko paleto sredstev, s katerimi si lahko pomagamo. Ob obisku lekarne nujno povemo, katere vrste kašelj nas muči in farmacevt nam bo svetoval najprimernejšo terapijo. Pulmologi pravijo, da lahko kašelj vztraja tudi več mesecev, ne da bi bilo to nevarno in da se naša pljuča tudi po prebolevanju težjih covidnih pljučnic sčasoma lepo opomorejo.
Podobno kot za kašelj velja za glavobol in mišično-skeletne bolečine. Tudi za te se v lekarni s pomočjo strokovnega nasveta lahko oskrbite z lepo paleto zdravil brez recepta.
Sedaj pa k zadnjemu in morda tudi najnenavadnejšemu, a zelo tipičnemu covid simptomu – izgubi voha. Če imate alergije, ste morda samo zamahnili z roko: “ Ah, to ni nič nenavadnega, to poznam že iz časov pred COVID-om!” Pa vendar je marsikoga kot strela z jasnega doletelo nekaj, za kar sploh ni vedel, da obstaja in je tako zelo moteče – anozmija oziroma izguba voha. Simptom pri dveh tretjinah bolnikov običajno izzveni, še preden je ponoven izvid testiranja negativen. 80 odstotkom bolnikov pa se vonj povrne v 25 dneh. Simptom bo verjetno vztrajal dlje pri tistih, ki imajo voh že sicer manj razvit ali imajo izrazito zamašen nos ter pri tistih, ki so imeli s PCR metodo potrjeno prisotnost virusa več kot 3 tedne. 20 odstotkov posameznikov z blago do zmerno boleznijo pa ima lahko težave še leto ali več po potrjeni okužbi. V strokovnih krogih še ni izoblikovane enotne strategije pomoči tistim z dolgotrajnejšimi težavami, a raziskave kažejo, da izmed štirih možnih pristopov – zdravila, kirurški poseg, akupunktura in vohalne vaje, slednje izstopajo po svoji učinkovitosti in varnosti. Vohalne vaje so preproste vaje, ki temeljijo na vohanju štirih med seboj različnih vonjav. Dvakrat na dan po 5 minut vohamo štiri različne vonjave ter jih poskušamo ločiti med seboj. Pri tem si zapisujemo dnevnik opažanj. Uporabimo lahko na primer klinčke, vrtnice, limono, evkaliptus, mleto kavo, parfum… Izbrane štiri vonjave je potrebno vsakih 12 tednov zamenjati z novim setom štirih vonjav ter vaje ponavljati do izboljšanja težav.
Ob zaključku lahko strnemo: kadar se spopadamo s postcovidnim sindromom, je večina skrbi odveč. Zelo prav nam bodo prišla razumna pričakovanja, potrpežljivost, upoštevanje nasvetov glede vedenja, ki lahko pospeši okrevanje ter dober lekarniški nasvet glede lajšanja simptomov.
– Darja Muhič, mag. farm.
Viri:
Revija IFAR sept. 2020, julij 2021
Postcovidni sindrom, brošura za strokovno javnost, Bayer