Nespečnost je motnja spanja, pri kateri bolniki tožijo za dolgim uspavanjem, pogostim prebujanjem ponoči, premalo globokim spanjem kljub ustrezni dolžini in/ali zgodnjim jutranjim prebujanjem. Nespečnost prizadene vse starostne skupine in je vse pogostejše zaradi sodobnega načina življenja. Kratkoročne posledice motenj spanja so pomanjkanje energije, zmanjšana pozornost, oslabljen spomin ter slabša delovna učinkovitost in odzivnost, tudi v prometu. Dolgotrajno pomanjkanje spanja pa je povezano celo z debelostjo, sladkorno boleznijo, zmanjšano imunsko odpornostjo in z nekaterimi vrstami raka.
Pri zdravljenju nespečnosti veliko lahko naredimo že sami z ustrezno higieno spanja. Pri higieni spanja je zelo pomembno naslednje:
- spite samo toliko časa, kolikor ga potrebujete, da se naslednji dan počutite spočiti;
- vedno hodite spat ob isti uri, vseh 7 dni v tednu;
- bodite redno športno aktivni, vendar ne pozno zvečer;
- spalnica naj bo udobna in zavarovana pred svetlobo in hrupom;
- imejte redne obroke hrane in ne pojdite spat lačni;
- zvečer zmanjšajte vnos tekočine, saj s tem zmanjšate nočno potrebo po uriniranju;
- budilko postavite tako, da ne boste videli, koliko kaže;
- podnevi ne spite, ne dremajte in ne ležite v postelji.
Pri zdravljenju nespečnosti je smiselno poseči najprej po pripravkih rastlinskega izvora, ki se dobijo v prosti prodaji. Trenutno edino pomirjevalo rastlinskega izvora, katerega učinkovitost je dokazana tudi s kliničnimi študijami, je baldrijan. Sočasna uporaba baldrijana in sinteznih pomirjeval lahko povzroči ojačan učinek, zato je pred kombiniranjem potreben posvet z zdravnikom. Poleg baldrijana lahko uporabljamo tudi hmelj, meliso, pasijonko, sivko, žafran. Vsem je skupno, da učinek nastopi postopoma in je največji učinek dosežen šele po 4 tednih.
Zadnje čase se za uspavanje veliko uporablja tudi melatonin. Melatonin je naraven hormon, ki ga proizvaja češarika in je po strukturi soroden serotoninu. Fiziološko se pojavi izločanje melatonina takoj, ko se začne temniti, in doseže vrhunec med 2-4 uro zjutraj, v drugi polovici noči pa se količina manjša. Melatonin povezujejo z nadzorom cirkadianega ritma in uvajanjem v cikel svetlobe in teme. Povezuje se tudi s hipnotičnimi učinki in povečano nagnjenostjo k spanju.
Od zdravil sinteznega izvora se v prosti prodaji dobi pripravek z doksilaminijevinm hidrogensukcinatom (Noctiben Mea). Doksilaminijev sukcinat je antihistaminik H1 iz skupine etanolaminov s sedativnim in atropinskim učinkom. Dokazano je, da skrajša čas uspavanja (latenco uspavanja) in izboljša dolžino in kakovost spanca. Njegova prednost je tudi dovoljena uporaba med nosečnostjo.
– Maja Gjurin, mag. farm.
Lekarna Duplica