Ko se pomlad prevesi v poletje, nas topli sončni žarki nezadržno vabijo ven, v naravo. Sonce nas napolni s pozitivno energijo, dobro voljo in večjim delovnim elanom . Vse to želimo izkoristiti po dolgi, temni in vlažni zimi. Tudi študije potrjujejo pozitivne učinke zmerne izpostavljenosti soncu na zdravje, kot je sinteza vitamina D, ki je pomemben za zdravje kosti in delovanje imunskega sistema, zmanjšanje umrljivosti zaradi srčno-žilnih bolezni in vpliva na ritem spanja (cirkadiani ritem).Po drugi strani pa pretirana izpostavljenost UV sevanju povzroča neposredno poškodbo DNA v kožnih celicah, s tem pa povečano tveganje za nastanek raka.
Kožni rak je maligno obolenje kože. Poznamo več vrst kožnega raka, ki se med seboj razlikujejo po izgledu, mestu nastanka, poteku bolezni in sposobnosti zasevanja v oddaljene organe. Najpogostejše oblike kožnega raka so:
- bazalnocelični karcinom je najpogostejši kožni rak, ki se pojavlja pri starejših ljudeh na nezaščitenih delih telesa (npr. : obraz, lasišče). Zanj je značilno, da redko zaseva.
- ploščatocelični karcinom kože nastaja tudi na izpostavljenih delih telesa in ima že nekoliko večjo tendenco zasevanja v oddaljene organe, kot bazalnocelični karcinom.
- maligni melanom, ki je najagresivnejša oblika kožnega raka. Čeprav predstavlja le okoli 1% vseh kožnih rakov, povzroča največ smrti med kožnimi malignomi, zaradi svoje sposobnosti hitrega širjenja v bezgavke in oddaljene organe.
VZROK NASTANKA MELANOMA
je posledica prepletanja okoljskih, genetskih in imunoloških dejavnikov.
Melanom nastane v melanocitih. To so celice, ki se nahajajo v zarodni plasti epidermisa in proizvajajo kožni pigment melanin. Ta določa barvo las, kože in oči, ter ima pomembno zaščitno funkcijo celic pred škodljivimi učinki UV sevanja.
Ko je koža dlje časa izpostavljena močnemu soncu ali solariju, lahko UV žarki poškodujejo dedni material v melanocitih. Če popravljalni mehanizmi odpovejo, pride do mutacij, ki sprožijo nenadzorovano delitev celic in posledično razvoj raka.
V kar 75% primerov je glavni vzrok melanoma UV sevanje! Še posebej nevarne so ponavljajoče sončne opekline v otroštvu in adolescenci. Koža si te poškodbe “zapomni”.
FAZE RASTI MELANOMA
Po transformaciji melanocitov napreduje melanom v dveh smereh. V začetku se širi horizontalno (t.i. radialna faza rasti). V tej fazi je melanom večinoma ozdravljiv s kirurškim izrezom.
Po genetskih mutacijah in molekularnih spremembah pa melanom vstopa v vertikalno fazo rasti v globje plasti kože. Na tej točki dobi tumor metastatski potencial.
DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK MELANOMA SO:
- prekomerna izpostavljenost UV žarkom, katerih akutna posledica so sončne opekline. Kronične posledice sončenja vključujejo fotostaranje, izgubo elastičnosti kože, hiperpigmentacije ter povečano tveganje za nastanek kožnih rakov
- pogoste sončne opekline, zlasti v mladosti
- tip kože: pogosto opečena koža, ki redko porjavi (svetlopolti , modrooki, rdečelasi in svetlolasi ljudje)
- starost nad 50 let, še posebno nad 80 let
- družinska obremenjenost z melanomom
- nemelanomski kožni raki v preteklosti
- veliko število pigmentnih znamenj (več kot 50)
- oslabljen imunski sistem
- uporaba solarijev
POMEMBNOST ZGODNJEGA ODKRIVANJA
Melanom se lahko razvije iz obstoječega znamenja ali nastane na novo. Pojavi se nenadoma, kot nepravilno črno, rjavo ali rožnato znamenje. Zgodnje odkrivanje je ključno za uspešno zdravljenje, saj je prognoza v začetnih stadijih zelo dobra.
Pri prepoznavanju je glavno vodilo pravilo ABCDE:
- A – (Asymetry): nepravilna oblika znamenja
- B – (Border): nepravilni, nazobčani ali zabrisani robovi
- C – (Colour): neenakomerna barva z različnimi odtenki rjave, črne, rdeče ali modre
- D – (Diameter): premer več kot 6 mm
- E- (Evolution): spreminjanje oblike, velikosti in barve
Pregled celotnega telesa opravi dermatolog z dermatoskopom, napravo, ki omogoča natančnejši vpogled v notranjo strukturo znamenja. Vendar pa je za potrditev diagnoze potreben patohistološki pregled tkiva po ekscizijski biopsiji, pri kateri izreže dermatolog celotno spremembo z varnostnim robom 2 do 5 mm. Pri melanomih, ki presežejo debelino 0,8 mm, se opravi tudi biopsijo varovalne bezgavke, za oceno širjenja bolezni.
ZDRAVLJENJE MELANOMA
V zgodnjem stadiju melanoma običajno zadošča kirurška odstranitev tumorja z varnostnim robom. Ta metoda je uspešna, če je tumor majhen in ne prodira globoko.
V primeru nedostopnih področij ali kot dopolnilno zdravljenje se uporablja radioterapija.
V napredovalih oblikah bolezni pa se poslužujejo sistemskega zdravljenja z uporabo imunoterapije, ki temelji na prepoznavanju in uničenju tumorskih celic ter tarčnih zdravil, ki delujejo na točno določene molekularne spremembe.
PREVENTIVA
Priporočljivo je mesečno samopregledovanje celotnega telesa, vključno z lasiščem, podplati, dlanmi, med prsti in genitalnim področjem. Sumljiva znamenja fotografirajte za kasnejšo primerjavo. Bodite pozorni na iztopajoče znamenje, t. i. “Grdi raček”.
Izogibajte se soncu med 10. in 16. uro.
Uporabljajte sončne kreme z zaščitnim faktorjem SPF 30 ali več. Ne smete pozabiti na redno ponovno nanašanje sončnih krem, predvsem po kopanju ali po obilnem potenju.
Ne pozabite na nošenje oblačil in pokrival za zaščito pred soncem ter sončnih očal.
Izogibajte se uporabi solarijev.
Opravite preventivni pregled kožnih znamenj pri specialistu dermatologu na 1 do 2 leti.
V primeru hitro rastoče spremembe znamenja, krvavečega, srbečega ali bolečega znamenja ter rane, ki se ne celi, morate takoj ukrepati in se naročiti na dermatološki pregled!
Melanom ostaja resna, a pogosto ozdravljiva bolezen, če jo odkrijemo pravočasno. S premišljeno zaščito pred soncem in rednim spremljanjem sprememb na koži lahko bistveno zmanjšamo tveganje ter izboljšamo možnosti za uspešno zdravljenje.
Andreja Savnik mag. farm.
Mestne lekarne, Lekarniška podružnica Moravče