Bolezni oči pri odraslih so pogoste in zelo različne – od blagih prehodnih vnetij do resnih stanj, ki lahko
trajno ogrozijo vid. Zato je pomembno, da spremembe na očeh pravočasno opazimo in ob opozorilnih
znakih (npr. huda ali naraščajoča bolečina v očesu, zameglitev ali izguba vida, pojav temnih lis, senc,
zaves ali bliskov svetlobe, dvojni vid) čim prej poiščemo zdravniško pomoč.
- VNETJE OČESNE VEZNICE (KONJUNKTIVITIS)
Veznica je prozorna sluznica, ki prekriva površino očesnega zrkla in notranjo površino vek. Oko pomaga
varovati pred tujki in mikroorganizmi ter sodeluje pri vlaženju očesne površine. Vnetje veznice je
najpogosteje posledica okužbe (bakterijska ali virusna) ali alergijske reakcije, drugi vzroki so redkejši.
Vnetje se kaže z rdečino očesa (na enem ali obeh očesih), z izcedkom, lahko tudi s solzenjem in
draženjem oz. občutkom tujka v očeh. Srbenje je najbolj značilno za alergijsko vnetje očesne veznice.
Oko večkrat dnevno nežno spiramo s fiziološko raztopino, umetnimi solzami brez konzervansov ali
antiseptičnimi kapljicami. - VNETJE ROBOV VEK (BLEFARITIS)
Vnetje robov vek ali blefaritis se lahko pojavi v vseh starostnih obdobjih. Najpogostejši obliki sta
stafilokokni blefaritis (povzroča ga bakterija Staphylococcus) in seboroični blefaritis (povezan z motnjo
žlez lojnic). Vnetje se kaže z rdečimi in zadebeljenimi, lahko luskastimi robovi vek, kroničnim draženjem
oči in zlepljenimi trepalnicami. Veke so lahko rahlo otečene, robovi pa pordeli. Oči lahko pečejo, srbijo,
oboleli ima občutek draženja. Težave so izrazitejše zjutraj. Običajno so znaki na obeh očesih. Pogosto je
prisotno tudi suho oko. Blefaritis je kronična težava očesa, z izboljšanji in poslabšanji. Redna nega vek je
nujna tudi v času izboljšanja, saj lahko dolgotrajne ali slabše obvladane težave povzročajo ponavljajoča
se vnetja, draženje očesne površine ali ječmen in druge zaplete. Veke je treba ob poslabšanju čistiti
dvakrat dnevno (vsak dan), za vzdrževanje pa je lahko to redkeje (npr. od enkrat na dan do nekajkrat na
teden).
Postopek nege vek:
1.Roke si umijemo s toplo vodo in milom, da preprečimo okužbo.
2. Če uporabljamo kontaktne leče, jih najprej odstranimo.
3. S toplimi obkladki (gretje vek) zmehčamo izločke, da lažje očistimo veke. Lahko uporabimo prepojene
sterilne krpice ali pa grelno masko, ki jih lahko kupimo v lekarni.
4. Masaža vek: ko so veke ogrete, jih nežno masiramo s čistimi rokami.
Z masažo pospešimo izločanje žlez v vekah in dodatno očistimo njihove robove.
5. Čiščenje vek: S čiščenjem vek odstranimo morebitne obloge, izločke in skorjice.
6. Po končani negi vek si roke umijemo z milom in toplo vodo. Oči si lahko navlažimo z uporabo umetnih
solz brez konzervansa, ki jih lahko uporabimo tudi večkrat na dan (ne samo po negi). - JEČMEN (HORDEOL)
Ječmen je na dotik boleča rdeča zatrdlina na robu veke z oteklino, okolno rdečino, lahko je prisoten tudi
izcedek. Običajno se pojavi nenadoma v nekaj dneh. Vneta je lahko žleza lojnica na robu veke, bodisi ob
trepalnici bodisi globlje v veki. Vnetje je najpogosteje povzročeno z bakterijami. Večina ječmenov se
predre sama od sebe v enem do dveh tednih. Pri zdravljenju lahko uporabljamo tople obkladke , in sicer
od tri- do šestkrat na dan po pet do deset minut. V težjih primerih, če je vnetje izrazitejše ali se širi, je
treba obiskati zdravnika, ki bo predpisal ustrezno zdravljenje. - SINDROM SUHEGA OČESA
Sindrom suhega očesa je ena izmed najpogostejših težav z očmi v vseh starostnih obdobjih. Površino
očesa prekriva tanek solzni film, ki omogoča gladko optično površino in ščiti oko pred zunanjimi vplivi.
Ko solzni film postane nestabilen (zaradi čezmernega izhlapevanja ali zmanjšane tvorbe solz), se pojavi
suho oko. Simptomi so pekoč ali zbadajoč ali dražeč občutek, občutek peska v očeh, utrujenost oči in
zameglejn vid. Lahko se pojavi tudi čezmerno solzenje. Dejavniki tveganja za nastanek so starost,
dolgotrajno delo pred zasloni, nizka vlažnost zraka, uporaba kontaktnih leč in pomanjkanje vitamin A.
Osnova samozdravljenja so umetne solze- to so sterilni pripravki, ki dopolnjujejo ali posnemajo solzni
film. Uporabljamo jih večkrat dnevno. Pri kroničnih težavah, uporabi več kot 4 krat na dan ali pri
uporabnikih kontaktnih leč je priporočljivo uporabljati umetne solze brez konzervansov. - STAROSTNA DEGENERACIJA RUMENE PEGE
Starostna degeneracija rumene pege je najpogostejši vzrok slepote v razvitem svetu pri ljudeh, starejših
od šestdeset let. Povzroči slabšanje centralnega vida – to je vida, ki ga uporabljamo za branje,
prepoznavanje obrazov in gledanje podrobnosti. Rumena pega je del mrežnice, ki skrbi za jasen in
natančen vid. Pri bolezni pride do njenega postopnega propadanja. Med pomembnejšimi dejavniki
tveganja so starost, kajenje, nekateri dedni dejavniki, modra svetloba in v manjši meri tudi UV-sevanje.
Bolezen lahko prepoznamo po tem, da ravne črte postanejo valovite, v središču vida se pojavi temna lisa
ali pa imamo težave pri branju. Zelo pomembno je, da bolezen odkrijemo zgodaj. Priporočljivo je redno
hoditi na očesne preglede ter uživati raznovrstno prehrano z veliko zelenolistne zelenjave, rib in drugih
živil, ki vsebujejo zaščitne snovi za oči. Na voljo so tudi prehranska dopolnila, ki lahko upočasnijo
napredovanje starostne degeneracije rumene pege, ne preprečujejo pa njenega nastanka. Za ta namen
se uporabljajo prehranska dopolnila, ki vsebujejo antioksidanta lutein in zeaksantin, vitamina C in E ter
minerala cink in baker, in so na voljo v lekarnah. Napredovale oblike bolezni zahtevajo zdravljenje pri
specialistu. - SIVA MRENA (KATARAKTA)
Človeško oko ima lečo, ki lomi svetlobne žarke, ki vstopijo v oko, in nam omogoča, da vidimo jasno. Za
dober vid mora biti leča prozorna, pri sivi mreni pa postane motna. Posledica je slabši in manj jasen vid.
Ljudje pogosto opazijo, da vidijo megleno, da jih pri vožnji ponoči motijo bleščanje in luči ali da se jim vid
postopno slabša. Najpogostejši vzrok za nastanek sive mrene so starostne spremembe v očesni leči, zato
je pogostejša po šestdesetem letu. Lahko pa nastane tudi zaradi poškodbe očesa, vnetij, nekaterih
bolezni (npr. sladkorne bolezni), vplivov okolja ali nekaterih zdravil. Sive mrene ni mogoče pozdraviti z
zdravili ali kapljicami. Edino učinkovito zdravljenje je operacija, pri kateri zdravnik odstrani motno lečo in
jo nadomesti z umetno. Poseg je danes zelo varen in uspešen. Večina bolnikov po operaciji okreva hitro
in se v nekaj dneh do tednih vrne k običajnim dejavnostim. Po operaciji je treba nekaj časa uporabljati
antibiotične in protivnetne kapljice za oči, pogosto se priporočajo tudi umetne solze. Pomembna sta
počitek in izogibanje večjim telesnim naporom, saj to omogoča hitrejše celjenje in okrevanje očesa. - GLAVKOM
Glavkom je očesna bolezen, ki počasi in neopazno poškoduje vidni živec. Zanjo so značilne spremembe
vidnega polja (izguba dela stranskega vida). Bolezen pogosto poteka brez bolečin in brez zgodnjih
opozorilnih znakov, zato je lahko dolgo ne opazimo. Če je ne zdravimo, lahko privede do trajnega in
nepovrnljivega poslabšanja vida ali celo slepote. Glavkom je eden najpogostejših vzrokov slepote na
svetu. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek in napredovanje glavkoma je povišan očesni tlak.
Zdravljenje glavkoma je usmerjeno v zniževanje očesnega tlaka, saj s tem upočasnimo ali preprečimo
napredovanje bolezni. Najpogosteje se zdravi z očesnimi kapljicami. Če kapljice ne zadoščajo, se lahko
odločimo za lasersko zdravljenje ali kirurški poseg, s katerim očesni tlak znižamo. Izbira zdravljenja je
odvisna od posameznikovega stanja, višine očesnega tlaka in stopnje napredovanja bolezni. Zelo
pomembni so redni očesni pregledi po štiridesetem letu, saj lahko le z zgodnjim odkrivanjem preprečimo
hujše posledice bolezni.
ZA ZDRAVE OČI
Za ohranjanje zdravja oči in dobrega vida se priporoča uživati uravnoteženo prehrano z veliko
zelenolistne zelenjave, rib in živil, ki vsebujejo vitamine A, C in E ter mineral cink. Pomembna je zaščita
oči pred UV sevanjem in uporaba odmorov med dolgotrajno uporabo zaslonov.
Tina Palma, mag. farm.
Mestne lekarne, Lekarna Kamnik