ADHERENCA PRI ZDRAVLJENJU

Adherenca je odnos pacienta do jemanja zdravil skladno z navodili zdravstvenega osebja, torej ali jemlje zdravila v pravem odmerku, ob pravem času in tako dolgo, kot je bilo predpisano. Opredeljujemo jo z deležem predpisanih odmerkov, ki jih je bolnik vzel v določenem časovnem obdobju. Dobro adherenco predstavlja vsaj 80% zaužitih odmerkov zdravila v skladu z navodili zdravnika. V povprečju le 50% kroničnih bolnikov jemlje zdravila tako, kot so jim bila predpisana.

Dobra adherenca ima velik vpliv na izid zdravljenja. Če bolnik odmerek zdravila zmanjša, ga izpusti ali zdravilo jemlje le občasno, se lahko učinek zdravila bistveno zmanjša. Pogosto se bolniki ne zavedajo, da odsotnost simptomov še ne pomeni ozdravitve. Na primer pri povišanem krvnem tlaku ali holesterolu se človek lahko počuti povsem zdravega, vendar bolezen kljub temu škoduje telesu. Če bolnik v takem primeru samovoljno preneha z jemanjem zdravil, se tveganje za resne zaplete občutno poveča.

Kaj vpliva na adherenco?

Na adherenco vplivajo medicinski, psihološki in okoljski dejavniki, ki se med seboj prepletajo.

Medicinski dejavniki: neželeni učinki zdravil, teža bolezni, zdravstveno stanje, dolgotrajno zdravljenje, …

Psihološki dejavniki: strah pred neželenimi učinki, pozabljivost, zanikanje bolezni, slaba motivacija, zapleteno jemanje zdravil, zamenjava vzroka in posledice (bolnik misli, da ima vrtoglavico zaradi zdravil, v resnici pa je vzrok v nejemanju zdravil), strah pred staranjem, nezaupanje presoji zdravnika in/ali farmacevta, vpliv sorodnikov, prijateljev, znancev, internet, …

Okoljski dejavniki: pomanjkanje časa za razlago in poslušanje pacienta, slaba dostopnost zdravila, visoka cena, težko odpiranje ovojnine, …

Primeri slabe adherence:

  • bolnik ne začne jemati predpisanega zdravila
  • bolnik preneha z jemanjem zdravila, preden je zdravljenje zaključeno (antibiotiki, antidepresivi)
  • bolnik jemlje manjši ali večji odmerek zdravila
  • bolnik jemlje zdravilo, vendar s časovnimi zamiki
  • bolnik izpušča odmerke zdravila.

Posledice slabe adherence:

  • slabši izid zdravljenja, več zapletov
  • slabši nadzor kroničnih bolezni
  • večji stroški za zdravila, ki so predpisana, a ne uporabljena
  • stroški za dodatna zdravila, ki jih bolnik ne bi potreboval, če bi sodeloval pri zdravljenju
  • nepotrebne hospitalizacije

Kako izboljšati adherenco?

Bolniku je običajno težko sprejeti na novo diagnosticirano bolezen. Sprejemanje pri različnih osebah traja različno dolgo, nekateri pa svoje bolezni ne sprejmejo nikoli. Že samo zavedanje in sprejetje diagnoze bolezni je ustrezen korak k dobri adherenci.

Na odločitve bolnikov pri jemanju zdravil močno vplivajo neželeni učinki. Pomembno je, da se bolniki neželenih učinkov ne prestrašijo že na začetku in da so nanje pripravljeni. Ključna je jasna in odprta komunikacija med bolnikom in zdravstvenim osebjem. Bolnik naj se ne boji postavljati vprašanj: zakaj zdravilo jemljem, kako zdravilo deluje, kaj lahko pričakujem in kaj storiti ob morebitnih težavah. Pomaga tudi poenostavitev terapije, na primer uporaba kombiniranih zdravil, kadar je to mogoče.

V pomoč so lahko tudi pripomočki, kot so škatlice za zdravila, opomniki na telefonu ali povezovanje jemanja zdravil z rutinskimi opravili npr. z zajtrkom ali večernim umivanjem zob. Zelo pomembna je tudi podpora družine in bližnjih, zlasti pri starejših in kronično bolnih.

Adherenca pri zdravljenju ni zgolj odgovornost bolnika ali zdravstvenega sistema – je skupna naloga. Ko bolnik razume svoje zdravljenje, verjame vanj in ima podporo, je večja verjetnost, da bo zdravila jemal pravilno. S tem ne izboljša le uspešnosti zdravljenja, temveč tudi kakovost svojega življenja.

Darja Klemenc, mag. farm.