Betaglukani so naravne vlaknine, ki jih najdemo v celičnih stenah nekaterih živil rastlinskega in glivičnega izvora, med drugim v ovsu, ječmenu, gobah in kvasu. Gledano iz kemijskega vidika so to dolge, med seboj povezane verige molekul glukoze, ki jih z nadpomenko poimenujemo kar polisaharidi. Čeprav gre na prvi pogled za povsem običajne spojine, so betaglukani v zadnjih letih pritegnili veliko pozornosti strokovnjakov zaradi svojega vpliva na zdravje in odpornost organizma. Njihovo delovanje je predmet številnih raziskav, rezultati pa kažejo, da so lahko dragocen dodatek k uravnoteženi prehrani.
Ena najpomembnejših vlog betaglukanov je podpora imunskemu sistemu. V telesu delujejo kot naravni spodbujevalci imunskega odziva, saj se v prebavilih vežejo na receptorje imunskih celic (monocitov, makrofagov, nevtrofilcev, celic ubijalk in dendritičnih celic), ki jih prepoznajo kot tujek in posledično aktivirajo imunski sistem. Telo se tako z izboljšanim imunskim odzivom lažje bori proti virusnim, bakterijskim in glivičnim okužbam, zlasti v času, ko smo tovrstnim okužbam bolj izpostavljeni npr. v jesensko-zimskem obdobju.
Poleg vpliva na imunski sistem imajo betaglukani ugoden učinek tudi na presnovo. V prebavilih se obnašajo kot topne vlaknine, kar pomeni, da upočasnijo praznjenje želodca in s tem pripomorejo k bolj stabilni ravni krvnega sladkorja. Študije kažejo, da lahko redno uživanje betaglukanov iz ovsa in ječmena pomaga zniževati raven holesterola v krvi, s čimer se zmanjšuje tveganje za bolezni srca in ožilja.
Zanimivo je tudi, da betaglukani prispevajo k boljšemu počutju in vitalnosti, saj spodbujajo delovanje prebavil ter občutek sitosti, kar je koristno pri uravnavanju telesne teže. Poleg tega se njihov učinek na imunski sistem povezuje z manjšo utrujenostjo in hitrejšim okrevanjem po boleznih.
Pomemben vidik delovanja betaglukanov je tudi njihova sposobnost uravnavanja oksidativnega stresa. Številne raziskave so pokazale, da betaglukani prispevajo k zmanjšanju prostih radikalov in s tem k zaščiti celic pred oksidativnimi poškodbami. To je pomembno zlasti pri preprečevanju kroničnih obolenj, povezanih s staranjem, kot so bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen tipa 2 ter nevrodegenerativna obolenja. S tem se potrjuje njihova vloga kot funkcionalne sestavine v prehrani, ki presega osnovno hranilno vrednost.
Poleg tega obstajajo podatki, da lahko betaglukani pozitivno vplivajo na celjenje ran ter regeneracijo tkiv. Aktivacija imunskih celic in izboljšana mikrocirkulacija, ki ju spodbujajo, prispevata k hitrejši obnovi poškodovanih tkiv in zmanjšanju vnetnih procesov. Zato se betaglukani vse pogosteje omenjajo kot potencialni podporni ukrep pri okrevanju po operativnih posegih ali v obdobjih, ko je organizem izpostavljen večjim fizičnim obremenitvam.
Pri zdravih osebah so betaglukani varni za uživanje, kljub temu pa se jih odsvetuje nosečnicam, ženskam v obdobju dojenja, osebam, alergičnim na glive ali sire in bolnikom na imunosupresivih, kortikosteroidih ali antikoagulantih.
Na trgu so danes na voljo različna prehranska dopolnila z betaglukani, pogosto pridobljenimi iz kvasa ali posebnih vrst gob. Pomembno je vedeti, da niso nadomestilo za raznoliko prehrano in zdrav življenjski slog, lahko pa so dragocena podpora telesu v obdobjih večje obremenitve, stresa ali oslabljenega imunskega sistema. Na voljo so v različnih oblikah, najpogosteje se pojavljajo v obliki kapsul, tablet ali praškov za peroralno raztopino za odrasle. Prav tako pa je uporaba betaglukanov priporočljiva pri otrocih z oslabelim imunskim sistemom, še posebej v jesenskem obdobju, ko se vračajo v šole in vrtce. Za naše najmlajše so na voljo sirupi, žvečljive tablete ali bonboni.
Če razmišljate o tem, da bi betaglukane vključili v svoj vsakdan, vas vabimo v naše lekarne, kjer boste dobili strokoven nasvet in pomoč pri izbiri ustreznega izdelka za podporo imunskemu sistemu.
Hana Schlegl, farm. tehnik