Koža je eden od naših najpomembnejših organov, varuje nas pred okoljem in okužbami, uravnava telesno temperaturo, daje nam zunanji videz ter je čutilo za tip. Zdrava koža je dobro navlažena in ima nepoškodovano bariero. Suhost kože je glavni vzrok težav s kožo, pojavi se lahko kjerkoli na telesu, najpogosteje na rokah, stopalih, kolenih, komolcih in na obrazu. Znaki suhe kože so občutek hrapavosti, neprijetne napetosti, koža postane razpokana, srbeča in se lušči. Vzroki suhe kože se delijo na zunanje in notranje.
Zunanji sprožilci oslabijo naravno bariero kože in tako vzbudijo proces izgube vlage.
Glavni zunanji sprožilci so:
- Ostri vremenski pogoji – vroč, mrzel in suh zrak.
- Spremembe letnih časov – simptomi suhe kože se pogosto poslabšajo pozimi ali poleti.
- Ultravijolična (UV) svetloba lahko pospešuje staranje kože, ta pa zato postane bolj nagnjena k suhosti.
- Prepogosto umivanje (dolge, vroče kopeli in prhe) in neustrezna nega.
- Suha koža je stranski učinek nekaterih zdravil in postopkov zdravljenja (na primer obsevanja, dialize ali kemoterapije).
Notranji dejavniki:
- Genetski vplivi
Nekateri ljudje imajo genetsko predispozicijo in podedujejo nagnjenost k suhi koži. Svetlopolti ljudje so bolj nagnjeni k suhi koži kot ljudje s temnejšo poltjo. - Hormonski vplivi
Hormonske spremembe, kot sta nosečnost in menopavza, lahko povzročijo suhost kože. - Starost
Ko se staramo, se sposobnost kože za tvorbo potu in lipidov zmanjša, kot posledica zmanjšanega delovanja žlez lojnic in znojnic v koži. Suha koža in staranje sta medsebojno povezana in lahko tvorita začaran krog. - Prehrana
Na suho kožo lahko vpliva tudi pomanjkanje hranilnih snovi, nenasičenih maščobnih kislin in vitaminov. Vitamina C in E pomagata ohranjati kožo zdravo. - Poklicna tveganja
To so običajno poklici, ki zahtevajo delo v vročih ali hladnih pogojih (kmetovalec/ribič), pogosto uporabo detergentov (zdravnik/medicinska sestra/frizer) ali izpostavljenost kemikalijam (mehanik/čistilec). - Dehidracija
Navlaženost kože je odvisna od ravnovesja vode v telesu. Če pride do dehidracije, suha koža dobi še manj vlage. Starejši ljudje so nagnjeni k dehidraciji, saj se z leti zmanjša občutek žeje. Nujno je, da vsak dan spijete vsaj 1,5 litra tekočine, da koža ostane zdrava. - Kajenje
Nikotin in toksini v cigaretnem dimu lahko pomembno upočasnijo prekrvitev, kar zmanjša hitrost metabolizma v koži. Koža se zato hitreje izsuši in se začne prezgodaj starati.
Nasveti za nego kože:
- Pomembno je, da kožo redno negujete in pri tem uporabljate izdelke, ki so primerni za suho kožo. Še posebej pomembno je, da ne uporabljate močnih mil, ki odstranijo naravne lipide kože. Pomembno je, da izdelki ne vsebujejo dražečih dišav, alkohola, parabenov in barvil, saj je suha koža bolj nagnjena k draženju kot normalna koža.
- Skrajšajte čas, ki ga preživite v vroči vodi, tako da si namesto dolge kopeli privoščite hitro prho.
- Po tuširanju nežno obrišite kožo in jo takoj, dokler je še vlažna, namažite z negovalno kremo ali mastnim losjonom. Najbolje se je namazati v treh do največ petih minutah po tuširanju, saj tako ujamemo dodatno vlago v kožo.
- Izogibajte se suhemu zraku, tako da manj časa preživite zunaj v vročem in mrzlem vremenu in da v obdobju ogrevanja v prostorih uporabljate vlažilnike zraka.
- Uporaba rokavic pri pomivanju posode bo pomagala preprečiti stik z vročo vodo in močnimi detergenti.
- Nosite oblačila iz naravnih materialov, kot sta bombaž in svila, ki ne dražijo kože. Volna je naraven material, vendar lahko razdraži kožo, zato preprečite neposreden stik s kožo.
- Skušajte uporabljati pralni prašek, ki ne vsebuje barvil in dišav, saj ti dodatki lahko ostanejo na oblačilih tudi po pranju in dražijo suho kožo.
- Poskrbite, da boste spili zadostno količino tekočine.
V Mestnih lekarnah imamo na voljo široko ponudbo izdelkov za nego suhe kože. Oglasite se pri nas in svetovali vam bomo izdelke, ki so primerni za vaš tip kože in vaše težave.
Tina Palma, mag. farm.