4. februar je dan, ko obeležujemo svetovni dan boja proti raku. To je pomemben mednarodni dan, namenjen ozaveščanju o tej bolezni, spodbujanju njenega preprečevanja, odkrivanja in zdravljenja. Po mnogih kazalnikih se izkazuje, da je rak velik javnozdravstveni problem, ki prizadene veliko število ljudi.
Kaj se pravzaprav pri sami bolezni dogaja?
Rakave celice se razvijejo iz povsem normalnih celic, ki izgubijo normalne nadzorne mehanizme in začno zato nenadzorovano rasti. Spremembe se dogajajo v celičnem genskem materialu. Da se to zgodi, je potrebnih več dejavnikov, pogosto pa je to kombinacija genetskih dejavnikov, občutljive celice ter karcinogenov – agensov, kot so na primer različne kemične spojine, nekateri virusi, ionizirajoče sevanje ali pa sončna svetloba. Seveda vse celice niso enako občutljive na delovanje teh karcinogenov, poleg tega pa ima lahko velik vpliv na nastanek rakavih sprememb tudi kronično fizično draženje in vnetje tkiva. Rak se lahko razvije praktično iz vsakega tkiva, v kateremkoli organu, kjer se z rastjo in delitvijo rakavih celic oblikujejo gmote rakavega tkiva. Ta tkiva rastejo in lahko vdirajo v sosednja tkiva ter se razširijo tudi drugod po telesu, čemur pravimo, da metastazirajo.
Izredno pomemben sistem v našem telesu je imunski sistem, ki nas ne varuje le pred bakterijami in virusi, temveč ima pomembno vlogo tudi pri nadzorovanju razvoja rakavih celic. Imunski sistem namreč lahko rakavo celico uniči preden se ta začne deliti, žal pa tudi, kadar deluje normalno, ni povsem zanesljiv. V kolikor imunski sistem ne deluje optimalno ali pa je ta okrnjen zaradi določenih bolezni ali jemanja zdravil, ki zavirajo njegovo delovanje, je tveganje, da se mu rakave celice izmuznejo, večje.
Kaj lahko naredimo sami?
Družinske genske obremenjenosti ne moremo spremeniti, je pa dejstvo, da so nam poznani številni okoljski dejavniki, ki povečujejo tveganje za nastanek raka. In na te imamo delen vpliv, da se jim izognemo, kolikor je le mogoče. Eden pomembnejših dejavnikov je na primer kajenje, ostali pa so še pretirano izpostavljanje ultravijoličnim žarkom s sončenjem, ionizirajoče sevanje, izpostavljenost strupenim snovem, kot je azbest, težke kovine … Pomembno je, da dobro skrbimo za svojo psiho-fizično kondicijo, dovolj spimo, nadzorujemo stres in se zdravo prehranjujemo. Čeprav se zdijo to čisto preveč splošna priporočila, ki jih vsi že poznamo, pa menim, da lahko vsaj s tem sami nekaj pripomoremo, da bo naš imunski sistem v dobri kondiciji in morda v prvi bojni liniji proti rakavim celicam bolj uspešen.
Državni program
Še vedno poteka Državni program obvladovanja raka 2022−2026 (DPOR). Gre za 3-letno kampanjo pod geslom ”Zmanjšajmo neenakosti pri obravnavi bolnikov z rakom”, ki je nastala v sodelovanju s številnimi strokovnjaki, predstavniki zdravstvene politike in civilne družbe. Pomembni cilji programa so upočasniti povečevanje števila novih bolnikov z rakom, izboljšati njihovo preživetje in kakovost življenja. Eden ključnih elementov programa je tudi zagotavljanje enakosti za vse prebivalce. Kampanja zasleduje cilj, da bi imel vsak prebivalec Slovenije čim bolj enake možnosti za zdrave izbire, s katerimi lahko preprečujemo nastanek raka, možnost čim zgodnejše diagnostike raka ter čim boljše izide pri celostni obravnavi, vključno z rehabilitacijo in paliativno oskrbo.
– Rebeka Koželj, mag. farm.
Viri:
http://www.onkologija.org/4-februar-svetovni-dan-boja-proti-raku/
http://www.dpor.si/novice/sprejet-je-drzavni-program-obvladovanja-raka-do-leta-2026/
Veliki zdravstveni priročnik, Berkow R., Mladinska knjiga, 2005