Zaprtje je najpogostejša prebavna težava v razvitem svetu. Za zaprtje je značilno odvajanje male količine trdega, suhega blata, manj kot trikrat na teden. Poleg tega so prisotni še dodatni simptomi: težavno in boleče izločanje blata, močnejše napenjanje, da se doseže izločanje blata, občutek nepopolne izpraznitve črevesja, napihnjenost in vetrovi ter izguba občutka siljenja na blato. Zaprtje samo ni bolezen, vendar pa je lahko simptom nekaterih bolezni. Alarmantni znaki, na katere moramo biti pozorni in zahtevajo obisk zdravnika so: nenadno zaprtje ali sum na zaporo črevesja, močni krči ali bolečine neznanega izvora, napihnjen trebuh, bruhanje, kri v blatu, katranasto, črno blato (ki ni posledica zaužitja določene hrane ali pripravkov, ki vsebujejo železo), nenadno izgubljanje telesne teže, ponavljajoče izmenjave driske in zaprtja.
VZROKI ZA ZAPRTJE
Vzroki za pojav zaprtja so različni, predvsem pa so posledica prehranjevalnih navad in življenjskega sloga: neprimerna, hitra prehrana s premalo vlakninami, nezadostno uživanje tekočin, fizična nedejavnost, sedeče delo. Večino dneva se osebe zadržujejo v tujem življenjskem okolju, so na poti ali pa jim narava dela ne omogoča poljubnega obiska toaletnega prostora, ter tako zavirajo refleks siljenja na blato. Zaprtje lahko spremlja tudi določene presnovne in nevrološke motnje ter motnje v izločanju žlez (sladkorna bolezen, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, motnje v delovanju ščitnice), poškodbe hrbtenjače, kapi, psihiatrične bolezni, mehanske zapore črevesja in danke (tumorji, polipi), bolezni zadnjika in danke (hemoroidi, analne fisure, analne razjede). Zaprtje se lahko pojavi kot stranski učinek določenih zdravil ali kot posledica kronične uporabe odvajal.
Pri dojenčkih je zaprtje lahko posledica prehoda od dojenja na kašice in ostalo hrano. Zdravila za odvajanje naj bi dojenčki prejemali le po posvetu z zdravnikom. Pri majhnih otrocih gre največkrat za zaviranje refleksa siljenja na blato, saj zaradi igre ali neznanega okolja ne gredo pravočasno na stranišče. Posledično se zastalo blato izsuši in postane trše, odvajanje takega blata pa je boleče, zato se izogibajo odvajanju, kar pa še poslabša stanje. Na zaprtje pri nosečnicah vplivajo hormonske spremembe in rastoči plod, ki pritiska na črevesje in ovira normalno gibanje črevesne vsebine. Nosečnice in doječe mamice naj se o uporabi odvajal vedno posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom, saj lahko nekatera odvajala vplivajo na plod ali prehajajo v materino mleko. Starostniki imajo pogosto težave z zobovjem, uživajo bolj tekočo hrano, ne zaužijejo dovolj vlaknin in ker izgubijo občutek za žejo, niso dovolj hidrirani. Skupaj s pomanjkanjem gibanja, dolgotrajnim ležanjem zaradi pridruženih bolezni in upočasnjeno peristaltiko črevesja prihaja do težav z odvajanjem blata.
KAKO SI LAHKO POMAGAMO?
Pri zaprtju si lahko pomagamo sami tako, da povečamo vnos vlaknin (stročnice, polnozrnata žita, različna semena, oreščki, sadje in zelenjava), povečamo vnos vode (priporoča se pitje mineralne vode z večjo vsebnostjo magnezija), skrbimo za redno telesno aktivnost, predvsem pa ne zadržujmo izločanja blata in poskrbimo za redni urnik iztrebljanja. Če navedeni ukrepi ne pomagajo, si lahko pomagamo z odvajali, ki pa so varna le, če jih uporabljamo v skladu z navodili, zato se pred njihovo uporabo vedno posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
Osmozna odvajala (laktuloza, glicerol, magnezijev sulfat) povečajo količino vode v črevesju. S tem povečajo volumen blata, ga zmehčajo in pospešijo prehajanje blata skozi črevesje.
Odvajala, ki povečajo volumen blata (laneno seme, seme indijskega trpotca, otrobi, derivati celuloze), zahtevajo sočasno povečano uživanje vode. V črevesju nabreknejo in ker vsebujejo veliko sluzi, omogočijo lažje drsenje blata skozi črevo.
Kontaktna (stimulativna) odvajala (bisakodil, antrakinonski glikozidi iz sene, krhlike) delujejo neposredno na krčenje črevesne stene, posledično potiskajo blato naprej, hkrati pa v črevo pritegnejo vodo in mehčajo blato. Niso primerna za otroke, nosečnice, doječe mamice in bolnike z vnetnimi črevesnimi boleznimi. Namenjena so le za kratkotrajno uporabo, saj daljša uporaba okvari črevesno sluznico in še poslabša težave z zaprtjem.
– Klavdija Grum, mag.farm.