Kaj razumemo pod paliativno oskrbo?
Vsakemu izmed nas se je težko pogovarjati o smrti. Vsi radi živimo in se veselimo, a navkljub temu je smrt oz. umiranje sestavni del življenja. Težko je sprejeti novico o neozdravljivi bolezni (npr. napredovali rak, kronično srčno popuščanje, kronična pljučna bolezen, multipla skleroza, demenca). Človek je telesno, duhovno, psihološko ter socialno bitje. Vsak je svoj unikat, vsak ima svojo pot, svoje vrednote in pričakovanja. In kot takega ga je potrebno tudi strokovno celostno obravnavati.
Zelo pomembno je, da že v zgodnji fazi sprejemanja diagnoze neozdravljive bolezni pristopimo k bolniku. Prav tako je pomemben pristop do njegovih svojcev. To je prepoznala širša stroka, zato se je razvila nova veja medicine Paliativna oskrba, ki pa je v slovenskem prostoru še precej mlada (začetek 90ih prejšnjega tisočletja).
Svetovna zdravstvena organizacija je paliativno oskrbo definirala kot celostno obravnavo bolnikov z neozdravljivo boleznijo in podporo njihovim bližnjim. Gre za to, da se ohrani integriteta človeka, ki ima diagnozo neozdravljive bolezni, da se mu zagotovi kvalitetno življenje skozi celotno obdobje življenja z neozdravljivo boleznijo, da se ohrani dostojanstvo življenja in vrednote posameznika. Z roko v roki, multidisciplinarni timi, ki vsak obvlada svojo stroko in z empatičnim pristopom posreduje svoje znanje bolniku, kot tudi njegovim svojcem. Paliativna oskrba tako ni sinonim za umiranje. Poleg strokovne obravnave je eden ključnih elementov uspešna komunikacija med zdravstvenimi delavci ter bolnikom in njegovimi svojci. Vzpostaviti je potrebno zaupen odnos, pri čemer je zelo pomembno, da so svojci informirani o trenutnem stanju bolnikove bolezni, o poteku bolezni, kakšne izide in zaplete je možno pričakovati, kakšni so znaki napredovanja bolezni, kakšne so potrebe bolnikov v zadnjem obdobju življenja glede hrane in tekočine, kakšne so želje bolnikovega bližnjega glede nadaljnjega zdravljenja in oskrbe. Znanje svojcev glede oskrbe bolnega bližnjega ter zavedanje, da se 24 ur na dan lahko obrne na zdravniško pomoč, povečuje njihov občutek kontrole v dani situaciji.
Paliativno oskrbo razdelimo v 4 obdobja: obdobje zgodnje paliativne oskrbe, obdobje pozne paliativne oskrbe, obdobje umiranja in obdobje žalovanja. V zgodnjem obdobju se paliativna oskrba prepleta s specifičnim zdravljenjem (kemoterapija, obsevanje, kirurgija), pri čemer gre za upočasnjevanje osnovne bolezni, kasneje v napredovali bolezni pa običajno prevlada paliativna oskrba. Namenja se več pozornosti telesnim simptomom (lajšanju bolečin, težko dihanje, slabost, bruhanje, utrujenost), psihološkim simptomom (strah, jeza, anksioznost, depresija), duhovnim potrebam (upanje, vera, vprašanja o smrti, življenju) ter socialnim potrebam (socialna izoliranost, sprejemanje pomoči, želje glede oskrbe, družinska dinamika). Oskrba umirajočega bolnika je samo del celostne paliativne oskrbe.
Izvajanje paliativne oskrbe mora potekati v skladu s strokovnimi in etičnimi načeli, v bolnikovo dobrobit in v okviru bolnikovih vrednot in želja.
Kako je organizirana v Sloveniji?
Državni program za paliativno oskrbo iz leta 2010 določa dva nivoja organizacije: osnovna paliativna oskrba (osebni zdravnik, patronažna medicinska sestra) in specializirana paliativna oskrba (dodatno izobraženi zdravniki in izkušeni zdravniki, ki večino delovnega časa oz. polni delovni čas delajo v paliativni oskrbi) ter koordinator paliativne oskrbe (dodatno usposobljena diplomirana medicinska sestra, ki je povezovalni člen med bolnikom ter drugimi zdravstvenimi in socialnimi ustanovami). Mobilni paliativni timi delujejo v okviru specializirane paliativne oskrbe, dostopnost do oskrbe je regijsko različna, mreža oskrbe se širi, ne pokrije pa še vseh potreb. Paliativna oskrba se izvaja na vseh nivojih, kjer se bolniki nahajajo (domača oskrba, domovi za starejše, splošne bolnišnice, hospic.
Kako se lekarniški farmacevti srečujemo s paliativno oskrbo?
V lekarni se pogosto srečujemo z bolniki, še pogosteje pa z njihovimi svojci, ko pridejo po zdravila, medicinske pripomočke ali po živila za posebne zdravstvene namene. Izrednega pomena je, da jim zagotovimo pravočasno preskrbo z željenimi sredstvi, da jim strokovno podamo navodila glede uporabe zdravil, po potrebi izdelamo osebno kartico zdravil, sodelujemo z zdravnikom, v kolikor je potrebno, empatično pristopamo do bolnikov in svojcev ter tako razbremenimo čustveno stisko vseh udeleženih. Na ta način prispevamo h kvalitetnejšemu življenju bolnikov.
Kje lahko dobimo dodatne informacije?
http://www.paliativnaoskrba.si/ Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe
Državni program paliativne oskrbe 2010, Ministrstvo za zdravje.
Ebert Moltara M, Bernot M, Meglič A in sod. Priročnik paliativna oskrba. Slovensko združenje paliativne in hospic oskrbe;2021
Paliativna oskrba odraslih bolnikov z rakom v Sloveniji. Onkološki inštitut Ljubljana.2023.
Kot je dejala Ann Richardson, ne moremo spremeniti končnega izida, lahko pa vplivamo na potovanje. Z roko v roki, s pristnimi odnosi, z zaupanjem in strokovnostjo lahko pokažemo zavezo, da smo ohranili človeško dostojanstvo v še tako težkih pogojih. Ni popolnega zdravila, ne smrti ali okrevanja po izgubi, šteje pa odnos, ki smo ga vgradili v vse vpletene.
Simona Nastran, mag.farm.