Čas poletja je za večino čas oddiha, ko si lahko privoščimo poležavanje na morski obali, na gozdni jasi v hribih ali pa kar na domačem vrtu. Vsi vemo, kako sončna svetloba blagodejno vpliva na naše počutje, poleg tega pa ima tudi pomembno vlogo pri nastajanju vitamina D v koži. Kar je najpomembnejše, je zmernost pri izpostavljanju soncu in upoštevanje že dolgo znanih priporočil, sicer se nam hitro lahko zgodi, da si pridelamo škodo – sončne opekline ali celo sončarico, ki je lahko precej nevarno stanje in zahteva obisk zdravnika.
Vrste sončnih opeklin
Pri sončnih opeklinah pride do poškodbe kože zaradi UV žarkov. Najprej nastopi rdečina in občutljivost na dotik. Na žalost se to zgodi šele 4 do 6 ur po izpostavljanju soncu, kar pomeni, da bomo omenjene opozorilne znake zaznali, ko bo že prepozno. V kolikor je koža globlje poškodovana, se poleg rdečine pojavi oteklina, mehurji, srbenje in bolečina. V tem primeru ne govorimo več o blagi stopnji sončnih opeklin, temveč o srednji stopnji. Če pride do še hujše poškodbe kože, ko je prizadeta površina bela ali vijoličasta, na otip zmehčana in usnjata ter slabo občutljiva, govorimo o hudih opeklinah tretje stopnje, ki zahtevajo obisk zdravnika.
Kaj lahko naredimo preventivno, da ne pride do sončnih opeklin?
Najpomembnejše je, da se soncu ne izpostavljamo med 11. in 15. uro. Izpostavljene dele telesa pokrijemo z lahkimi in svetlimi oblačili ter nosimo pokrivalo in kakovostna sončna očala. Dele telesa, ki vseeno ostanejo izpostavljeni soncu, zaščitimo s pripravki za sonce z zaščito proti UVA in UVB žarkom. Še posebej moramo paziti na dojenčke in majhne otroke, saj je njihova koža še toliko bolj občutljiva. Pri uporabi zaščitnih krem moramo paziti, da uporabljamo kakovostne preparate, da jih nanašamo v zadostni meri ter nanose obnavljamo po obilnejšem kopanju ali znojenju.
Kako si lahko pomagamo pri sončnih opeklinah?
Če kljub preventivnim ukrepom pride do sončnih opeklin, se čimprej umaknemo v senco ter si pripravimo hladne obkladke. V ta namen lahko uporabimo tudi hladilne gele ali pa si pripravimo hladno kopel. Od naravnih izdelkov je pri opeklinah zelo blagodejen gel z izvlečkom aloje, ki kožo hitro ohladi ter dodatno oskrbi z vlago. Za hitrejšo regeneracijo kože lahko za samozdravljenje uporabite mazila, kreme in losjone, ki vsebujejo dekspantenol. V kolikor je prisotna srbečica, so v lekarnah brez recepta na voljo zdravila, ki zavirajo srbenje in zmanjšajo alergijski odziv.
Kdaj si lahko pomagamo sami in kdaj je potrebno k zdravniku?
Za samozdravljenje so primerne sončne opekline blage do srednje stopnje, kjer ni prizadeta več kot tretjina kože telesa. Te opekline so izražene kot rdečina, blaga oteklina, prisotnost manjših mehurjev. Opečeni deli so vroči, lahko srbijo, niso pa preveč boleči. Hkrati je pomembno, da je splošno počutje brez posebnosti.
V kolikor gre za opekline hujše stopnje ali pa je prisotna splošna vročinska izčrpanost, ki jo spremljajo utrujenost, bruhanje, bleda koža, mišični krči in obilno znojenje, gre lako za resnejše stanje pojava sončarice. V tem primeru je obisk zdravnika nujen. Prav tako moramo biti bolj pozorni pri dojenčkih, majhnih otrocih, ljudeh, starejših od 65 let ter nosečnicah. Za omenjene skupine je samozdravljenje priporočljivo le v primeru blažjih opeklin.
Za zaključek
Da bomo lahko sončne dneve in dopustniške dni izkoristili brez nepotrebnih nevšečnosti, ki se pojavijo po pretiranem izpostavljanju sončnim žarkom, so najpomembnejši in najučinkovitejši preventivni ukrepi. Žal je še vedno v modi lepo zagorela poletna polt, ki pa žal kaže na obrambno reakcijo kože po izpostavljanju UV žarkom. Že dolgo je znano, da pretirano sončenje povzroča pospešeno staranje kože in povečuje tveganje za morebitni kasnejši nastanek različnih vrst kožnega raka. A da ne bomo pretirano zaskrbljeni, naj omenimo, da je zmerno in odgovorno izpostavljanje sončnim žarkom tudi blagodejno za naše telo in dobro počutje. Pred odhodom na dopust zato poskrbite za vašo domačo lekarno. V Javnem zavodu Mestne lekarne vam bomo pri tem z veseljem svetovali.
Rebeka Koželj, mag. farm.
Viri: Samozdravljenje – priročnik za bolnike, SFD, 2011