Svetovni dan zdravja, 7. april, je opomnik, da naše zdravje ni samoumevno. Pogosto ga namreč začnemo ceniti šele, ko se pojavijo težave.
Ta dan pa je lahko priložnost, da pod drobnogled vzamemo naše navade in odnos, ne le do zdravega načina življenja, temveč tudi do zdravil. Slovenci letno porabimo na milijone škatlic zdravil, statistike pa kažejo, da se njihova uporaba še povečuje. V obdobju med letoma 2009 in 2024 je število izdanih receptov poraslo za kar 33 %.
Spodaj je navedenih nekaj osnovnih podatkov o izdaji zdravil v Sloveniji v letu 2024, povzetih po podatkih NIJZ.
V tem letu je bilo izdanih skoraj 21,3 milijonov receptov za ambulantno predpisana zdravila, v vrednosti 816,7 milijonov EUR, kar je 8 % več kot leto prej. Vsak prebivalec Slovenije je v povprečju prejel 10 receptov v skupni vrednosti 385 EUR. Največ receptov je bilo predpisanih za zdravila za bolezni srca in ožilja (24,2%), sledijo zdravila z delovanjem na živčevje (19,2%) ter zdravila za bolezni prebavil in presnove (15,2%). Največ receptov je bilo izdanih v pomurski regiji (kar 27,5% nad slovenskim povprečjem), najmanj pa v osrednjeslovenski regiji (12,1% pod slovenskim povprečjem).
Pogostost predpisovanja zdravil narašča s starostjo, izraziteje po 60. letu. Največja je pri ljudeh, starejših od 85 let, za katere je bilo izdanih 3.348 pri ženskah in pri moških 3.077 receptov na 100 prebivalcev. Pogostost predpisovanja je najmanjša v starostnih skupinah od 10 do 14 let, od 15 do 19 let in v skupini od 5 -do 9 let.
V Sloveniji zdravstveno zavarovanje krije del ali celoto cene zdravil, predpisanih na recept. V primeru, da zdravilo presega najvišjo priznano vrednost, ki jo krije ZZZS, je potrebno doplačilo. Farmacevti in zdravniki pogosto svetujemo zamenjavo zdravila z enakovrednim zdravilom z nižjo ceno, kar zmanjša doplačilo.
Če zdravila, ki je na listi, ni na trgu, in zanj ni primerne zamenjave, se zdravilo lahko predpiše na zeleni recept in zavarovano osebo napoti po nakup zdravila v tujino, ZZZS pa naknadno povrne sredstva za nakup zdravila.
Z naraščajočim številom predpisanih zdravil se vse pogosteje pojavlja tudi problem polifarmakoterapije (polifarmacije), to je sočasnega jemanja 5 ali več zdravil hkrati. Tem pacientom je lahko dobrodošla pomoč lekarniških farmacevtov, ki med drugim izvajajo storitev “Pregled uporabe zdravil”, v okviru katere pomagajo urediti osebno kartico zdravil in preverijo, ali se zdravila jemlje varno.
Po drugi strani pa se po podatkih Združenja kliničnih farmacevtov v Sloveniji vsako leto zavrže približno 70 ton zdravil. To je ogromna številka, ki opozarja na neracionalno porabo in kopičenje zalog v domačih lekarnah.
Zdravila, ki jim je pretekel rok uporabe ali jih ne uporabljamo več, lahko vrnemo v lekarne.
Med odpadna zdravila pa ne sodijo:
- kartonska embalaža zdravil in plastične vrečke,
- navodila za uporabo,
- prehranska dopolnila,
- kozmetični izdelki,
- medicinsko tehnični pripomočki,
- injekcijske igle in brizge.
Lekarne zbirajo odpadna zdravila v posebnih zabojnikih za odpadna zdravila, ki jih nato odpeljejo na ustrezno uničenje.
Vse te številke nas opominjajo, da zdravila niso samo naša pravica, temveč tudi naša odgovornost do sebe, družbe in okolja. Še vedno pa velja, da lahko za svoje zdravje ogromno naredimo sami z zdravim življenjskim slogom.
Darinka Rojšek mag.farm.,
Mestne lekarne, Lekarna Litija